TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

trubarca
0: OTROCI NA OBISKU - vrtec Jelka – ogled lutkovne predstave Knjižna čajanka pri vešči Smilji, ki otrokom pripoveduje nove, sveže, manj znane zgodbe, pravljice in pesmi; nastopata lutkarica Katja Povše, pravljičarka Rada Kikelj.

OB 19.00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI - Luka Prinčič, Prosto programje, sodelovanje in umetnost - nekaj zvokov, podob in premislekov; kibridna predstavitev Luke Prinčiča, ki deluje na področju zvoka in intermedijev.
-

Festival dramske pisave VZKRIK I.

VZKRIK FB COVER vecjiFestival Vzkrik je luč sveta ugledal lani in letos pogumno in natančno ter perspektivno zastavljen nadaljuje svojo pot. Druga edicija festivala se je začela danes, 24. marca, in tako v Mini teatru otvorila tridnevno dogajanje. Festival Vzkrik je festival dramske pisave, ki ga organizirata Društvo KUD Krik in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature. Letošnji festival poteka tudi kot spremljevalni oz. uvodni program Tedna slovenske drame, ki se bo začel 27. marca v Kranju.

Festival je z današnjim dnem razprl vprašanja o pomenu sodobnih slovenskih dramskih tekstov in novih pisav, ki se pojavljajo in vprašujejo dramsko formo kot literarno zvrst ter iščejo njene zmožnosti, skrajne meje ipd. Festival igra pomembno vlogo predvsem zato, ker nudi novo platformo za uprizarjanje novonastalih dramskih besedil in išče možnosti za predstavljanje le-teh ter izpostavlja in osamosvaja bralno uprizoritev kot pomembno formo predstavljanja.

V Sloveniji se očitno jasno kažejo potrebe in želje po pisanju dramskih besedil ter posledično tudi zahteve po različnih platformah, ki to omogočajo in se usmerjajo v poučevanje in vzgajanje mladih piscev. Z uspešno zastavljenim drugim festivalom Vzkrik je jasno, da takšnih prostorov v Sloveniji primanjkuje. Letošnji festival bo v treh večerih bralnih uprizoritev predstavil 7 novih celovečernih dramskih tekstov, ki so nastajala v sklopu delavnice pod mentorstvom Simone Semenič. Festival nadaljuje tradicijo Pregleja in kot se zdi uspešno ustvarja nov prostor za mlade in manj izkušene dramatike, ki si želijo mentorstva, pogovorov, komentarjev ter jim tako omogoča prostor, kjer lahko preizkusijo in nastavijo začetke.

Obe bralni uprizoritvi, ki sta se danes zgodili je režirala Mojca Madon.

Večer je otvoril dramski tekst Jake Smerkolja, študenta drugega letnika dramaturgije, z naslovom Stopnice. Režiserka Mojca Madon je uprizoritev pripravila skupaj z igralci Živo Selan, Lovrom Zafredom, Mariem Dragojevićem, Luko Bokšanom, Anušo Kodeljo, Evo Stražar, Žanom Brelihom Hatunićem in z avtorjem glasbe Luko Ipavcem. Dramski tekst Jake Smerkolja se ukvarja z dvema mladostnikoma, Desno in Levijem, ki stanujeta v isti staromeščanski hiši. Tematizira življenji dveh mladostnikov, ki ju je zaznamoval problematičen odnos s staršema samohranilcema. Levi se zaradi razmerja s fantom srečuje s problemom nesprejemanja istospolnih razmerij pri očetu, Desna pa gre s fantom skozi problem razmerja in splava oz. nosečnosti ter skuša najti svoj prostor pred posesivno materjo, ki se zaradi strahu za lastno hčer priklene nanjo in ji ne pusti dihati. Izhodiščna ideja za tekst so bile stopnice, kot nemi prostor, ki zaznamuje mnoga dogajanja in ki »ve« za vse, a pripetljaje, ki se dogajajo za zaprtimi vrati stanovanj le opazuje in zapisuje v svoj vedno bolj zlizan marmor. Lik Stopnic v delu prevzame tako vlogo didaskalij kot tudi vlogo komentatorja in neke vrste tudi vlogo zbora. So namreč lik, ki združuje precej podobni zgodbi dveh mladostnikov, ki se tega v svojih bežnih srečanjih na stopniščih sploh ne zavedata. Bralna uprizoritev je ob podlagi avtorske glasbe Luke Ipavca tako odlično zazvenela in pokazala uprizoritvene potenciale teksta, ki poleg vedno aktualnih tem mladostništva, odnosov ipd. raziskuje tudi dramsko formo in daje glas didaskalijam.

Drugi tekst, ki se je z bralno uprizoritvijo predstavil danes je Lotosov cvet, avtorja Iztoka Jereba, ki zaključuje magistrski študij primerjalne književnosti in literarne teorije. Besedilo so interpretirali Žival Selan, Tomaž Gubenšek in Taja Lesjak Šilak. Dramsko besedilo Lotosov cvet se odvija v koči globoko v gozdu, katere lastnik se preživlja z nagačenjem živali. Žanrsko bi lahko tekst opredelili kot srhljivko, kar je precej redek pojav v slovenski dramatiki. Delo je nastalo na podlagi zgodbe, ki je bila najprej mišljena kot izhodišče za scenarij, pozneje pa se je Iztok odločil, da dogajanje zgosti in zbere v napeto dramsko pripoved. Delo preko zgodbe Moškega, starega 45 let in Dekleta, starega 15 let, ki se znajdeta v od sveta odmaknjeni koči polni nagačenih živali tematizira vse bolj prisoten eskapizem današnje družbe in preko srhljive zgodbe poda skrajni prikaz sodobnega sveta. Bralna uprizoritev se je po besedah režiserke skušala čim bolj približati radijski igri in v ospredje postaviti napeto zgodbo, ki se odvija in razkriva preko pogovora Dekleta in Moškega.

Po koncu bralnih uprizoritev se je otvoritev festivala nadaljevala z druženjem ob glasbenem programu DJ Kukle.

 

Poročilo je zapisala Tery Žeželj

Deli

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.