Obveščamo vas, da bo Trubarjeva hiša literature v času prvomajskih praznikov, od 29. aprila do 3. maja, zaprta. Ponovno vabljeni v našo hišo v torek, 7. maja.

4. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki ga je pripravila Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z ljubljanskimi kulturnimi zavodi in nevladnimi organizacijami in je potekal tudi v Trubarjevi hiši literature, se je zaključil v soboto, 11. februarja v Kinu Šiška. Bobrove dneve v Trubarjevi hiši literature je zaznamovala razstava ilustracij vsestranske umetnice Eke Vogelnik, ki se nam je predstavila z otroškimi ilustracijami, s katerimi zdaj že četrto desetletje izrazito ustvarjalno zaznamuje slovenski kulturni prostor in navdušuje tako otroke kot odrasle. Ob razstavi smo v Trubarjevi hiši literature med festivalom Bobri ob sobotah dopoldan pripravili spremljevalni program z delavnicami za otroke, na katerih so se otroci na igriv in zabaven način seznanili z zgodbo, knjigo in črkami ter obenem spoznavali zanimivi svet likovnih podob.

Fotoutrinki iz otroških delavnic >>

}}} Evald Flisar: Na zlati obali, Mladinska knjiga 2011 // recenzija: Ajda Bračič

Evald Flisar, pisatelj in dramatik, se v svojem novem delu zopet ukvarja s tematiko potovanja, vendar ga pero tokrat zanese na črno celino. Vseeno pa je roman Na zlati obali daleč od potopisa.

Marko, sin znanega potopisca Igorja Hladnika, se odloči slediti svojemu očetu v Afriko, saj je ta sredi zadnjega potovanja skrivnostno izginil, za sabo pa pustil zgolj nedokončan rokopis. Po začetku, ki meji na zasnovo povprečnega hollywoodskega filma, se zgodba obrne v drugo smer. Po prvih straneh ugotovimo, da Marko sploh ni glavni junak romana, ampak je le-teh več, vsi pa so na različne načine povezani s Hladnikovo knjigo Beli jahač, črni konj. Sledimo napetemu potovanju po stopinjah avtorja potopisa in notranjim preobratom, ki jih med tem doživljajo liki. Zgodba se odvija v več vzporednih pramenih, ki jih spremljamo skozi po junakih poimenovanih poglavjih. Kombinacije imen v naslovih se spreminjajo, kar namiguje na dinamiko, ki smo ji priča v knjigi. Pot skozi neobljudeno divjino s protagonistov trga maske, ki so si jih nadeli v lepo vzgojenem zahodnem svetu, divja Afrika pa povečuje razpoke v odnosih, za katere sploh niso vedeli, da obstajajo. Hkrati se med njimi pletejo nove vezi, povsem drugačne od prejšnjih.  Junaki si priznavajo lastne napake, ki so jih pred sabo in drugimi bolj ali manj uspešno skrivali celo življenje, in postanejo ljudje, o kakršnih prej niso niti sanjali. Odvečnost pretvarjanja včasih privede do pretiranega (in celo malo verjetnega) obnašanja protagonistov. Množica eksotičnih spolnih in čustvenih doživetij postavi glavno nit romana na stranski tir, vseeno pa Flisar vmes najde čas še za slikanje čudovitih pejsažev  Afrike in vsakodnevnega življenja te celine. Dogodki in kraji, sredi katerih se znajdejo junaki, skoraj romantično odslikavajo njihovo notranje dogajanje ali pa so temu vzrok.

Kljub obilici informacij je slog jedrnat in očiščen vsakršnih nepotrebnosti. Flisar drvi skozi zgodbo in bralca včasih pušča nezadovoljenega. S karakterji se, kljub arhetipnim življenjskim vprašanjem, ki si jih zastavljajo, bralec težko poistoveti, saj jih avtor ne razišče dovolj ter jih pušča plitve in na prvi pogled nedokončane. Osebe so enodimenzionalne, pogrešimo drobne detajle, ki bi karakterje naredili bolj žive. V tem pogledu se delo skorajda nagiba k kroniki, znanstvenemu in zelo distanciranemu popisovanju doživljajev navadnih ljudi na nenavadnem potovanju, za razliko od bolj znanega Čarovnikovega vajenca, ki je subjektiven in prvooseben ter se zato bralcu veliko laže približa.

Senca Igorja Hladnika ves čas lebdi nad vsemi osebami, z izseki iz njegove nedokončane knjige pa dobimo vtis, da je prav vse pripetljaje, ki se zgodijo protagonistom, preživel že on. S tem roman vzbuja misel na iskanje, skozi katerega mora vsak človek sam.  Za Marka, Hladnikovega edinca, je potovanje po Afriki že skoraj ritualen iniciacijski obred, vstop v odraslost, tako značilen prav za ljudstva črne celine. Tragičen konec pa je prepuščen bralcu v interpretacijo. Je takšna usoda prej doletela že Markovega očeta? Je to edini možen konec, je duhovom prednikov pač treba plačati davek za naivnost zahodnega sveta? Je to Markova zavestna odločitev ali nesrečno naključje? 

 
Roman Na zlati obali je zato prav tako kot že skoraj kultni Čarovnikov vajenec knjiga preobrazbe, katarze na poti, ki pa ni vedno takšna, kot pričakujemo. Razgalja človeka in njegovo prvobitnost, ki jo lahko prebudi zgolj izolacija sredi odročnih delov našega planeta.

"Intervju" s Tanjo Lesničar-Pučko: Jože Vogrinc, 9. november 2011

V času volilne kampanje, ko so besede konji in še vse kaj drugega, ko se obljube mešajo z lažmi in očitki s prikrivanji, ko so torej tudi mediji na najtežji preizkušnji svoje demokratičnosti in zmožnosti stvarne analize, je v Trubarjevi hiši literature v okviru cikla Intervju s sociološkega vidika dogajanje osvetlil dr. Jože Vogrinc, ki na Filozofski fakulteti predava sociologijo kulture in sociologijo medijev. Pogovor je vodila Tanja Lesničar-Pučko.

Jože Vogrinc na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predava družbene spremembe in razvoj, sociologijo komuniciranja in medijev, sociologijo materialne kulture in andske civilizacije. Je urednik založbe Studia humanitatis in pisec mnogih spremnih študij h knjigam njene "zelene zbirke". V Mladini objavlja vsak drugi teden kolumno Javna pamet.

Preberite več>>

V četrtek, 29. septembra ob 12. uri je v Trubarjevi hiši literature potekala novinarska konferenca o drugem delu projekta Knjige za vsakogar. Ljubitelji kakovostnega branja bodo lahko po ceni 5 evrov za knjigo na 150 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, v Trstu in Celovcu kupili 15 novih knjig.

Preberite več >>

V prvem programskem letu se je v Trubarjevi hiši literature zvrstilo 382 dogodkov, od literarnih, predstavitev knjig, branj in bralnih nastopov, pogovorov o kulturi in družbi, glasbenih nastopov do kreativnih, od tega približno dve tretjini lastnega programa, ki jih je obiskalo dobrih 8.000 obiskovalcev. V tem okviru je bilo v prvem programskem letu od septembra lani do konca letošnjega junija izvedenih 144 literarnih pogovorov in predstavitev, 90 dogodkov s širšega področja kulture in družbe, 55 kreativnih delavnic, 28 glasbenih dogodkov, 10 razstav in še 55 različnih dogodkov v obliki predavanj, simpozijev, pogovorov, okroglih miz in drugih lastnih ter gostujočih programov. Poleg teh je bilo izvedenih še 49 organiziranih skupinskih vodstev po hiši. V kulturnem programu pa se je na prireditvenem podiju hiše predstavilo, z vidika kulturne produkcije ne nepomembno, kar 860 različnih ustvarjalcev, avtorjev, izvajalcev.

V desetih programskih mesecih smo v Trubarjevi hiši literature pripravili v povprečju 40 dogodkov mesečno, v šestih mesecih letošnjega leta skupaj 230, od tega 128 v produkciji Trubarjeve hiše literature in 80 gostujočih ter 22 dogodkov v obliki partnerskih sodelovanj z založbami, društvi ter posameznimi izvajalci programov. Posebej pa izpostavljamo, da Trubarjeva hiša literature zagotavlja programsko delovanje z ekipo, ki jo sestavljajo ena redno zaposlena oseba in skupina rednih ali občasnih zunanjih programskih sodelavcev, ki so nosilci posameznih programskih sklopov.

Trubarjeva hiša literature pripravlja programe za raznoliko ciljno občinstvo, programske vsebine so namenjene različnim generacijam obiskovalcev. Izbor prireditvenih tematik povezujemo s knjigo, literaturo, mestom, skozi ta tri idejna programska izhodišča pa raziskujemo široko polje vsebinsko sorodnih področij osnovna programska strategija je usmerjena k združevanju klasičnih z inovativnimi vsebinami, s čimer sledimo osnovni ideji - biti tako urbani prostor literature in knjige kot odprt mestni prostor literature za raznolike miselne refleksije o aktualnih tokovih na področju sodobne kulture in družbe.

Število izvedenih dogodkov v Trubarjevi hiši literature v programski sezoni 2010/2011:

september 2010: 40

oktober 2010: 35

november 2010: 34

december 2010: 43

januar 2011: 25

februar 2011: 36

marec 2011: 47

april 2011: 47

maj 2011: 38

junij 2011: 37

Programska sezona 2011/2012

Trubarjeva hiša literature septembra pričenja z novo programsko sezono 2011/2012, v kateri bomo nadaljevali z dosedanjimi mesečnimi cikli dogodkov, ki jim dodajamo nekaj zanimivih programskih novosti in osvežitev. Tudi v prihodnje bomo pozorni na program kulturno-umetnostne vzgoje za otroke in mlade, s katerim želimo najmlajšim na ustvarjalen način predstaviti knjige, črke, ilustracije in seveda zgodbe ter otroke na prijazen način popeljati v svet literature, knjige in branja. Najprej napovedujemo uvodni dogodek v okviru festivala Zmajevih dnevov, in sicer 9. oktobra 2011, simpozij z naslovom Fantazijska literatura in motiv zmaja na temo domišljijske literature, na katerem bodo svoja razmišljanja o fantastičnih motivih v literaturi, trendih na področju domišljijske književnosti, motiviki ljubljanskega zmaja, etnološkem izvoru bajeslovnih bitij v pripovedništvu z obiskovalci delili literarni in drugi vabljeni poznavalci področja. S septembrom uvajamo redna mesečna srečanja z literati, Mestne čajanke, na katerih do literature zavzemamo lahkotnejšo pozicijo in na katerih bomo gostili žlahtna slovenska peresa proze in poezije, se s povabljenimi avtorji in avtoricami pogovarjali o knjigah, literaturi, besedi, o literarno-ustvarjalnem procesu, vzajemnih razmerjih, vplivih in izzivih, ki jih okolje predstavlja za ustvarjalca, in seveda o kakovosti, spremembah v mestu knjige in ustvarjalnega ubesedovanja v njem, pri izvedbi programa sodelujemo z Društvom slovenskih pisateljev. Septembra pričenjamo tudi s ciklusom petih Performativnih literarnih delavnic, ki bodo v potekale od septembra 2011 do maja 2012 , odpiramo nov prostor za sodelovanja in srečevanja piscev in pisk s področja literature, poezije, dramatike, pa tudi drugih zainteresiranih z različnimi ustvarjalci in mentorji, ki se bodo z udeleženci delavnice lotevali performativnosti in uprizarjanja besedil. Nadaljujemo tudi s pogovori o literaturi, branju in kulturnem utripu in življenju v drugih predelih sveta s tujci, ki živijo v Sloveniji, in Slovenci, ki živijo ali poznajo življenje v drugih nacionalnih okoljih v okviru Literarnega kalejdoskopa, na prvem srečanju nove sezone nas bo zanimal Izrael. Uvajamo cikel aktualnih pogovorov Družba za vse?, na katerem bomo skozi pogovor odstirali pereča družbena vprašanja temeljnjih pravic, možnosti izobraževanja, bivanja in eksistenčnih pogojev za razvoj posameznikov v slovenski družbi. V nizu predstavitev bomo od septembra do decembra organizirali mesečna srečanja z naslovom Moje zgodbe, moje sanje, predstavitve in pogovore z letošnjimi Župančičevimi nagrajenci.

Tudi v programskem letu 2011/2012 se bomo v Trubarjevi hiši literature vsebinsko usmerjali na preizpraševanje področij, ki zaznamujejo tudi literaturo v sodobni družbi, razmišljanja, s katerimi bomo tudi v prihodnje raziskovali perspektive javnega prostora v razmerju do pisane besede ali njihovega pomena, razsežnosti in možnih interpretacij. Zato si za literarno-ustvarjalni programski poligon v novem programskem letu Trubarjeva hiša literature na simbolni ravni sposoja Kosovelov verz iz pesmi Kalejdoskop: Skozi črke stopam za zlati zastor. Dovolj fluidno misel, ki odstira prostor za razvoj in raziskovanje neskončnih domišljijskih možnosti, ki jih ponuja svet literature, besede in jezika.

 

Spoštovani obiskovalci in prijatelji Trubarjeve hiše literature,

2. septembra ob 19. uri mineva natanko leto dni, odkar je ljubljanski župan Zoran Janković na Stritarjevi ulici v Ljubljani svečano odprl prostore Trubarjeve hiše literature in je ta sprejela svoje prve obiskovalce. V letu dni je Trubarjeva hiša literature postala prepoznaven kulturni prostor v središču Ljubljane, ki je izoblikoval tudi zvest krog obiskovalcev, kar odražajo tudi številke in rezime prvega programskega leta delovanja hiše literature. Prostori Trubarjeve hiše literature se nahajajo v najstarejši hiši v Ljubljani, v kateri je nekaj let živel Primož Trubar in ki stoji na Ribjem trgu (vhod iz Stritarjeve ulice 7), najmanjšem ljubljanskem trgu. Hiša literature deluje pod okriljem Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana.

Trubarjeva hiša literature je kot trajni mestni projekt nastala pod okriljem krovnega projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. S tem se je v Ljubljani odprl nov kulturni javni prostor, ki v času programske sezone, ta traja od septembra v tekočem do junija v naslednjem letu, ponuja različne kulturne programe Ljubljančanom in drugim obiskovalcem novega butičnega prostora v mestu. In kot odprt kulturni prostor v starem mestnem jedru prestolnice s prvim programskim letom tudi dokazuje potrebo po kontinuirani literarni in kulturni programski ponudbi in možnosti srečevanja prav v tem delu mesta.

V prvem letu so v hiši gostovali številni slovenski in tudi nekaj tujih literarnih ustvarjalcev, med njimi Svetlana Makarovič, Andrej Rozman Roza, Drago Jančar, Tomaž Šalamun, Miha Mazzini, Boris A. Novak, Veno Taufer, Boris Pahor, Feri Lainšček, Tone Pavček, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Lucija Stupica, Dušan Jovanović, Aleš Debeljak, Dušan Čater, Veronika Dintinjana, Josip Osti, Vesna Lemaić, Dušan Šarotar, Robert Perišić, Claudio Magris in drugi. Nastopili so tudi glasbeniki in skupine, Jaap Blonk, Zlatko Kaučič, Scout Niblett, Igor Leonardi, Eduardo Raon, Jani Kovačič, Ksenija Jus, Marko Brecelj, Boštjan Gombač, Severa Gjurin, Peter Andrej, Jararaja, Julianna Barwick, Godalika, Bossa de novo… In seveda številni drugi izvajalci, predavatelji in performerji. Prostor Trubarjeve hiše literature je bil v minulem programskem letu tudi prostor knjižnih festivalov, novo prizorišče kulturno-umetnostnega festivala Bobri, festivala Pravljice danes, festivala Fabula in drugih festivalskih in obfestivalskih dogodkov.

}} Ian McEwan, Solar. Mladinska knjiga 2011 // recenzija: Maruša Ivančič

Bržkone eden najprepoznavnejših britanskih pisateljev, Ian McEwan, se je po seriji uspešnic na literarni sceni pojavil z novim romanom – Solar. Avtor proznih del, nekatera so bila tudi ekranizirana (med njimi je najbrž najbolj znan film Pokora, ki si je tudi prislužil oskarja), ima občutek za to, kaj je množicam všeč, saj so njegova dela skoraj vedno nagrajena in pozitivno sprejeta v kritiških vrstah.

Vendar pa ga ravno ta občutek v zadnjem romanu morda zavede: McEwan ne upošteva možnosti, da okus množic ni vedno »najboljši«. Roman Solar je tako skonstruiran skozi velikokrat prisiljene humorne situacije, ki si sledijo ena za drugo kot v ameriških humornih nanizankah – kakor da bi se pisatelj bal, da bi bralci sicer izpustili knjigo iz rok. Opira se na satiričnost, zgodba pa govori o z Nobelovo nagrado okronanim fizikom Beardom, ki ravno brodi skozi svoj peti ločitveni postopek in se dolgočasi ob delu v naravovarstvenem-razvojnem centru. Čeprav mu je kaj malo mar za svetovno usodo in globalno segrevanje, se po spletu bizarnih okoliščin vseeno odloči rešiti Zemljo pred segrevanjem. Na osnovi študij zdaj mrtvega sodelavca začne razvijati patent za pridobivanje energije neposredno iz Sonca, solar. Pisatelj res da dobro prepleta realne dogodke in osebe v boju proti globalni tragediji in se dobro obregne ob znanstvenike, politike in umetnike, ki jim je bolj ali manj vseeno za naš planet, a vseeno pod krinko zaskrbljenosti tržijo svoje ime in slavo. Vendar pa so veliko boljše pisateljeve študije značajev in medosebnih odnosov. Te opiše z navdušujočo pronicljivostjo, prepričljivostjo in iskrenostjo, odsoten je tudi odvečen humor. Beard je lahko celo metafora za človeštvo: v svoji sebičnosti, egocentričnosti in lenobi se sicer zaveda, da ravna napak in da škodi svojim najbližjim, a povsem zavedno izbere udobnejšo pot, zaradi česar dočaka povsem apokaliptičen (in moralističen) konec …

Solar je tako roman, ki je povsem berljiv, vendar pa se naslanja predvsem na McEwanovo slavo – dosti ironično: tako kot Beard na svojo Nobelovo nagrado. Knjiga vseeno zahteva od bralca premislek o tem, ali mu več pomeni udobje ali ravnanje, ki bo koristilo še komu drugemu razen njemu samemu. Zato je Solar tako imenovano poletno branje, ki prekaša druge romane, ki spadajo pod to oznako. McEwan je vseeno že toliko udomačen v prozi, da se da v njegovem pisanju razbrati podpis veterana.

V rubriki Naše glasbeno priporočilo v duhu svobodnega kroženja kakovostnih literarnih, glasbenih in drugih vsebin med uporabniki objavljamo glasbene linke, ki omogočajo brezplačen download s soglasjem samih avtorjev glasbe. Vabljeni k ogledu izbora!

Trubarjeva hiša literature je 13. junija 2011 priredila slovensko-francoski večer poezije »C'est ici que la maison respire et dort/Tukaj hiša diha in spi«. Na literarnem večeru so nastopajoči bralci in bralke v francoskih prevodih in slovenščini prebirali poezijo Prešerna, Župančiča, Kosovela, Gradnika, Šalamuna in sodobnih slovenskih pesnikov in pesnic.