TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE

 

četrtek, 13. december, ob 18.00

PoPOTniško zorenje – Viljem Gogala (literarni dogodek)

četrtek, 13. december, ob 20.00

Odstiranje prezence - pogovor z Jožefom Muhovičem

(pogovor)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

trubarca
0: OTROCI NA OBISKU - vrtec Jelka – ogled lutkovne predstave Knjižna čajanka pri vešči Smilji, ki otrokom pripoveduje nove, sveže, manj znane zgodbe, pravljice in pesmi; nastopata lutkarica Katja Povše, pravljičarka Rada Kikelj.

OB 19.00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI - Luka Prinčič, Prosto programje, sodelovanje in umetnost - nekaj zvokov, podob in premislekov; kibridna predstavitev Luke Prinčiča, ki deluje na področju zvoka in intermedijev.
-

Razstava Lesene in/form/acije

Teo Spiller – Lesene in/form/acije; razstava, ki temelji na paralelizmu med robotsko kreiranimi reliefi na lesenih ploščah in stvarnimi spletnimi stranmi, na katere se ti reliefi nanašajo, je bila v Trubarjevi hiši literature na ogled do 3. junija 2011.

 

stopnisce

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

O projektu:

Izraz "informacija" vsebuje besedi "in" in "form", torej v obliki zapisan podatek. Gre za semiotično kodiranje podatkov, kjer lahko vsebino razberemo neposredno iz oblike, ne da bi za to potrebovali neko napravo, uporabniški vmesnik. Informacijska družba to paradigmo postavlja na glavo, saj je tipično vezana na informacijo energetske vrste. Digitalizirani podatki so zapisani kot binarne kode, obstajajo le kot energetske vrednosti (magnetna polja, napetostni potenciali). Njihovo konzumiranje je možno le s pomočjo vmesnika, ki je načeloma plačljiv. Hiperkorteks, nekakšna obča zavest, je privatizirana skozi načine zapisa podatkov. Uporabniški vmesnik se postavi med obče dostopno informacijo in posameznika, kateremu je namenjena. Elektriko, ključnega nosilca elektronske informacije, proizvajamo iz fosilnih goriv, ki so bila nekoč rastline. Kisik za gorenje proizvajajo njihove naslednice. Stebla, po katerih teče ista voda, ki poganja hidroelektrarne in hladi jedrske reaktorje, olesenijo, in oblike letnic so in/form/acije o razmerah biotopa (predvsem podnebja) v času njihove rasti - In/form/acije, ki zaenkrat še niso privatna intelektualna lastnina.

Spillerjev projekt In/form/acije temelji predvsem na paralelizmu med robotsko kreiranimi reliefi na lesenih ploščah in stvarnimi spletnimi stranmi, tipičnimi predstavnicami informacijske družbe, na katere se ti reliefi nanašajo. Osredotoča se na raziskovanje subtilnih, vendar kompleksnih primankljajev, ki jih digitalizacija ustvarja s svojim matričnim pristopom. V procesu izdelave razstavljenih artefaktov (v lesene plošče zapisanih vsebin spletnih strani) prehodi pot od industrijske (izdelava robota, ki rezka deske), preko informacijske (programsko pretvarjanje digitalnih informacij v "analogne" globine lukenj) do biogenetske (upoštevanje materiala tudi kot in/form/acije o biotopu, v katerem je nastajal) paradigme. Fluidne, gnetljive nize programske kode pretvarja nazaj v organske, otipljive forme, njihovo prezentacijo seli iz "nevtralnega" medija ekranov, kjer bivajo kot minljivi električni naboji v organski material, ki je in/form/acija per se, vendar z razvojem biogenetskih tehnologij postaja vedno bolj "sintetičen". Opozarja na večno dilemo med urbanim življenjem in hrepenenjem po naravi, med potrošniško kulturo in trajnostnim razvojem.

Delo Tea Spillerja je bistveno povezano s svetom digitalnih tehnologij in komunikacijskih omrežij, kakor tudi s svojevrstnimi računalničarskimi in mrežnimi subkulturami, ki so posledica teh tehnologij in so razvile svojevrstne vrednostne sisteme in načine komunikacije. Njegovi projekti (npr. Besedilnost novih medijev, Znakovnost novih medijev) so povezani z njegovim razmišljanjem o družbenem sprejemanju tehnološkega razvoja in nudijo nežen in hkrati krut vpogled v Internet, njegovo evolucijo in involucijo, njegovo nihanje med komercializacijo in "naredi sam" koncepti, in v njegov način ekspanzije. Ena od avtorjevih strategij je tudi transformacija spletnih strani moderne množične družbe v nenavadne kompozicije z re-komponiranjem in izpostavljanjem njihovih sestavnih delov. Ne zanimajo pa ga le možnosti, ki jih te tehnologije ponujajo in njihov družbeni vpliv. Danes namreč že lahko govorimo o zgodovinski in celo arhaični strojni in programski opremi, ki lahko dobi, podobno kot drugi zgodovinski relikti, posebno dokumentarno, čustveno in celo poetično vrednost. Tudi v tem smislu lahko razumemo poskus zapisa digitalnih informacij na trajnem mediju, lesenih ploščah (ki kot nosilci vizualne podobe asocirajo na izraz "ikona" v smislu pravoslavnih slik na lesenih deskah, za razliko od "ikon" v smislu semiotike novih medijev), kjer na način nekakšnega reliefnega pointilizma spreminja posamične ASCII znake v luknje, reliefne zareze v organskem materialu. Tako je njegov  projekt Lesene in/form/acije tudi nekakšna galerija v reliefne fragmente predelanih vplivnih spletnih strani.

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.