Božična pesem danes

Uporabniška ocena: / 3
SkromnoOdlično 

božičnapesemBožična pesem, kratka zgodba Charlesa Dickensa, je danes svojevrstni fenomen, ki ga v predprazničnem času že tradicionalno obujajo povsod po svetu – po njej je posnetih nemalo filmov in risank, večkrat so jo natisnili tudi pri nas, vsako leto si je mogoče v ljubljanski Operi ogledati balet po Dickensovi predlogi, za katerega so karte razprodane že tedne vnaprej ... Pa vendar se redko kdo vpraša, kaj je pravzaprav tisto, kar je na videz preprosto pripoved tako približalo bralcem in gledalcem. Konec koncev gre, kljub temačnim elementom, za precej sentimentalno zgodbo – dobro na koncu zmaga, božični duh pa je ohranjen.

 

Vsebina je najbrž znana večini med vami, a naj jo vseeno na kratko povzamem. Starega stiskača Ebenezerja Scroogeja (scrooge = skopuh) na božični večer obiščejo štirje duhovi – prvi je duh njegovega umrlega družabnika Jacoba Marleya, ki mora za kazen, ker je bil za časa življenja prav tak stiskač kot Scrooge, v onostranstvu za seboj vleči težke verige. Scrooge in Marley sta namreč že zelo mlada osnovala skupno podjetje, nato pa se vse življenje gnala izključno za zaslužkom. Nobenemu od njiju ni bilo nikoli mar za reveže – Scrooge se tudi na ulicah, ko ga ubogi prosijo za miloščino, obrača stran – pa tudi na družinske vezi sta se požvižgala. A vendarle ima Scrooge za razliko od Marleya še čas, da to popravi. Obiskali ga bodo še trije duhovi, mu pove Marley, duh preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Svetuje mu, naj stori, kar mu bodo naročili, sicer bo tudi on po smrti obsojen na vleko verig, in te bodo, ker je Scrooge okrutnejši od dvojice, še težje in daljše od Marleyjevih.

 

 

Res ga prvi duh popelje v njegovo preteklost, kjer se pokaže, da Scrooge tako trdosrčen ni bil od nekdaj. Imel je celo zaročenko, Belle, vendar sta se nazadnje razšla, saj je Belle ugotovila, da ne more tekmovati z Ebenezerjevo ljubeznijo do denarja. Duh sedanjosti ga odpelje na več različnih prizorišč, med katerimi je v ospredju soba, kjer večerja družina Boba Cratchita, Scrogeejevega revnega uslužbenca, ki si je na božič komajda izprosil prost dan. Bob ima sinčka Tima, ki je hudo bolan – duh pove Scroogeju, da bo najverjetneje umrl. Zadnja postaja je božič eno leto zatem, ko je mali Tim že mrtev – Scrooge Boba namreč plačuje preslabo, da bi sinu omogočil ustrezno zdravstveno oskrbo. Prikazan je tudi Scroogejev pogreb, ob katerem pa, jasno, nihče ne žaluje, saj so vsi komaj čakali, da se skopuški starec poslovi.

 

 

Zaključek je pričakovan: Scrooge se zlomi in duhu prihodnosti obljubi, da se bo poboljšal. Ko se na božično jutro prebudi, je kot prerojen – med drugim pošlje Cratchitovi družini purana, podeli pa mu tudi povišico. Nekateri meščani so skeptični do njegove nenadne spreobrnitve, a se Scrooge nanje ne ozira preveč, saj je nazadnje spoznal, kje se skriva sreča – v tem, da bogastvo deliš z drugimi.

 

 

Kako se ta zgodba torej umešča v današnji čas in zakaj je prepričljiva? Po eni strani je Scrooge najbrž velika potuha za tiste, ki si med letom ne vzamejo dovolj časa za to, da bi bili pozorni do drugih. »Na božič je vse mogoče« ali »Vsako dobro delo na božič šteje dvakrat« je postala mantra, ki jo na veliko uporabljajo v popularni kulturi (Se spomnite filma Sam doma 2 in gospe z golobi, ki je nekaj podobnega na srce položila Kevinu?). V božič, praznik, ki sicer traja le en dan in ga je pri najboljši volji mogoče raztegniti na »božični teden« (božični mesec, če se postavimo v kožo trgovcev), polagamo upe, za uresničitev katerih bi bilo, roko na srce, včasih še celo leto premalo.

 

Priložnost za obnovitev družinskih razprtij; priložnost, da se končno srečamo s sošolci iz srednje šole in se jim opravičimo za stvar, ki smo jo naredili leta 2008; priložnost, da se družimo z daljnimi bratranci, ki jih sicer vidimo enkrat na tri leta na družinskem kosilu in imamo zaradi tega slabo vest; priložnost, da končno preživimo večer s prijatelji, ki smo jih zanemarjali zaradi dela; službene zabave, morda priložnost za obnovitev odnosov med sodelavci; mesec, ko se morajo zaljubljenci izkazati z romantičnimi gestami, če jih slučajno med letom ni bilo dovolj (ti imajo k sreči še en popravni izpit, in sicer februar, a pustimo to); prilika, da kupimo otrokom, s katerimi se nimamo časa ukvarjati, lepa darila ... Vse lepo in prav, a Božična pesem pravi, da je Scrooge po preobrazbi ostal »utelešenje božiča,« torej sočutja, dobre volje in radodarnosti, tudi ko se je božič že zdavnaj končal. Večina ljudi pa po praznični sezoni nima več energije, da bi tekala s srečanja na srečanje in širila optimizem, zato se vrnejo nazaj v ustaljene vzorce, morda celo zapletejo v stare prepire, ki so jih v praznični sezoni tako lepo »razrešili«.

 


Kaj pa darila? Ta vendarle ostanejo. Scrooge je bolj velikodušno kot darila delil denar in hrano, a princip je isti – deli to, kar imaš, z drugimi. Preprosto, kajne? Morda se zdi, da ga razumemo, a je bolj verjetno, da ga razumemo narobe. Obdarovanje tistih, ki nimajo, je vendarle nekaj drugega kot brezglavo kupovanje dragih in številčnih daril (kar bi se lahko pogojno štelo kot razdajanje bogastva), s čimer smo začasno sicer kupili tudi naklonjenost obdarovanca/ke, a v kolikor mu/ji ob tem nismo podarili tudi lepega dela svojega časa, smo bolj slabo ujeli božični duh, v skladu s katerim mislimo, da delujemo. Božične zgodbe, kakršna je Božična pesem, nas ne smejo zavesti – sicer pa sami pri sebi verjetno vemo, kje smo ga v razumevanju božičnega duha polomili, in najbolj smiselno je, da poskušamo svoje napake popraviti v skladu s tem notranjim glasom.

 

 

Lara Paukovič

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.