Še ena o tem, zakaj za vraga smo skoraj prenehali kupovati knjige (Lara Paukovič)

Uporabniška ocena: / 10
SkromnoOdlično 

branjeOdkar so v javnost lani prišli rezultati raziskave Knjiga in bralci V (natančneje: Bralna kultura in nakupovanje knjig v RS), ki sta jo naročila Javna agencija za knjigo in Ministrstvo za kulturo, je v medijih kar precej govora o bralni kulturi v zatonu in ukrepih, ki bi zopet spodbudili branje, pa tudi kupovanje knjig. Takšna pozornost ni presenetljiva, omenjena raziskava je namreč prva te vrste po letu 1998, v šestnajstih letih pa je naš življenjski slog doletela vrsta sprememb, ki se seveda odražajo tudi na področju branja.

 

Sprememba izobrazbene strukture (več ljudi z diplomo, ki pa ima zaradi bolonjskega sistema manjšo vrednost, zato postajajo navade univerzitetno izobraženih vedno bolj podobne tistim, ki imajo srednješolsko izobrazbo, tudi kar se branja tiče, so zaključili avtorji raziskave); izrazit tehnološki razvoj, ki je s seboj prinesel branje na mobilnikih in bralnikih; več dela in hitrejši življenjski slog, posledično pa manj časa za prostočasne dejavnosti, med katere spada tudi branje.

 

Odstotek bralcev (torej tistih, ki so v dvanajstih mesecih prebrali vsaj eno knjigo po lastni želji), ki je leta 1998 znašal 61 %, se je spustil na 58 %, vendar ta razlika v odstotkih, ki pravzaprav ni tako velika, ni tisto, kar bi nas moralo skrbeti. Bolj zaskrbljujoč je podatek, da je med visoko izobraženimi dandanes 20 % manj bralcev, manjša pa se tudi število rednih bralcev. In še dejstvo, ki je najbolj neprijetno presenetilo mene osebno: takih, ki so kot razlog za ne-kupovanje knjig navedli, da jih knjige »ne zanimajo«, je bilo leta 1998 le 2%, lani pa 29% ! Da ne omenjam tega, da niti vsi bralci knjig niso hkrati tudi kupci, bodisi zato, ker je nakup knjig zanje prevelik strošek, bodisi ker se jim zdi kopičenje knjig doma nesmiselno, ko pa lahko vse dobijo v knjižnicah. Podoba bralne kulture in nakupovanja knjig v Sloveniji je torej precej klavrna, in to kljub temu, da so postale knjige cenovno in fizično veliko bolj dostopne (dandanes jih je moč kupiti skoraj povsod, od nakupovalnih središč do bencinskih servisov), da so se povečale investicije v knjižnično mrežo in da je izdanih naslovov 25 % več kot pred šestnajstimi leti.


Kot študentka književnosti in strastna ljubiteljica literature se seveda težko postavim v kožo nekoga, ki je v spletni anketi označil, da ga knjige ne zanimajo. Je to zato, ker oseba enostavno ne pride v stik z njimi? Kaj takega je mogoče le, če njegovi/njeni starši ne berejo (torej gre za večgeneracijski problem nebranja), stanuje pa na bolj odročnem kraju, kjer knjigarn in knjižnic ni na pretek. In glede na to, da imajo vsaj knjižnico, če ne knjigarne, skoraj vsa slovenska mesta, mora biti kraj res skorajda odrezan od civilizacije. A tudi če predpostavimo, da je to mogoče, bi potemtakem v pomanjkanju branja potekala le primarna socializacija, kajti že v osnovni šoli je branje obvezno. Ta argument je sicer bolj šala kot resnica, jasno je namreč, da so nebralcev polna tudi mesta, v katerih je bralna kultura visoka. V Ljubljani, na primer, se po številu knjigarn končno približujemo tujini, v okviru tega pa gre očitno po zgledu tujih prestolnic tudi Trubarjeva cesta. Ta se namreč počasi pretvarja v ulico knjigarn (zaenkrat tam najdete Hišo sanjajočih knjig – knjigarno založbe Sanje, Mladinsko knjigo in Modrijanovo knjigarno), ki vedo, kako pridobiti bralca – ne le z bogato izbiro čtiva, temveč tudi s prijetnim ambientom in kavo.


Mnogo nebralcev se, v to sem skoraj prepričana, mimo knjigarn torej sprehaja vsakodnevno – vendar očitno brez želje, da bi vstopili. Kako je to mogoče? Seveda malo karikiram, priznam namreč, da tudi sama nimam kaj početi v trgovini z, recimo, slikarskimi pripomočki, gorskimi kolesi ali vinilkami. Vendar se mi vseeno zdi, da so to bolj specifična področja, knjige pa stvar, ki bi morala zadevati vse nas. Ne glede na to, kdo si in s čim se ukvarjaš, v tvojem življenju namreč vedno obstaja kaj, kar knjige lahko izboljšajo. Ne govorim samo o kvalitetnem leposlovju, ki ti omogoči, da začneš na svet/družbo, ki te obdaja gledati z drugačnimi očmi, temveč tudi o neleposlovnih delih, tako ali drugače povezanih s tvojim delom oziroma preostalimi zanimanji. Moje skromno mnenje je, da bi moral prav vsakdo, naj bo ekonomist ali profesionalni športnik, občasno preveriti, kaj je novega med literaturo na področju, s katerim se ukvarja, pa četudi gre za biografijo katerega od svojih uspešnih predhodnikov. Druga stvar je seveda, če posameznik skrbi, da je na tekočem s pomočjo člankov na internetu in podobno, vendar pri tem vedno obstaja možnost razpršenega branja – ker lahko na internetu dostopamo do kupa gradiva z določenega področja, se hitro zgodi, da vse te prispevke beremo površno, enostavno zato, ker jih je preveč, da bi bili pozorni na vsakega od njih. Če kupimo knjigo, je drugače – knjiga v fizični obliki navsezadnje vseeno omogoča bolj poglobljeno obravnavo določene tematike.

 

Včasih branje spodbudi tudi zavedanje, da so določeno knjigo že prebrale osebe, ki jih občudujemo. Na tujih spletnih straneh, kot so denimo Business Insider, Forbes in podobne, se zavedajo tako tega kot tudi dejstva, da bo človek prej posegel po knjigi, če dobi namig, da mu lahko ta koristi. Tako pogosto objavljajo sezname, kot je »20 direktorjev o svojih najljubših knjigah«, »10 knjig, ki jih morate prebrati, če želite uspeti na borzi« ali »25 knjig, ki jih mora prebrati vsak pisatelj/novinar/vstavi po želji.« Zanimivo je, da so to spletne strani, ki sicer sploh nimajo prave rubrike za kulturo, poseben razdelek za knjige pa še manj. Slovenci lahko rubrike, v katerih se to ali ono osebo sprašuje, kaj bere (večinoma gre za nekoga, ki je tako ali tako povezan z literaturo), zasledimo le na spletnih straneh tiskanih medijev, ki dajo veliko na kvaliteto lastne kulturne sekcije, po drugi strani pa bi bili najbrž presenečeni, če bi bil podoben članek objavljen v, denimo, Financah. Kdo ve, morda je to še en pristop, ki bi ga bilo iz tujine vredno prinesti domov – konec koncev je 11 % anketirancev v raziskavi Knjiga in bralci V odgovorilo, da bi kupovali več knjig, če bi vedeli, da jim te res koristijo. In seveda si želimo, da bi vsi dojeli to preprosto življenjsko resnico, mar ne?

 

Lara Paukovič

 

Poročilo raziskave Knjiga in bralci V je dostopno na: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/samozaposleni_v_kulturi/Bralna_kultura_in_nakupovanje_knjig_v_Republiki_Sloveniji_final.pdf

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.