V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal prvi pogovor v novem ciklu, ki ga pripravlja Slovensko filozofsko društvo pod predsedstvom Tomaža Grušovnika. V ospredju je bila knjiga Shadows of Being dr. Marka Uršiča, ki je konec lanskega leta izšla pri Cambridge Scholars Publishing, z njim pa se je pogovarjal Tadej Urbanija. Uršič je tudi avtor tetralogije Štirje časi, filozofski pogovori in samogovori, ki je pri Cankarjevi založbi izhajala med letoma 2002 in 2015. Zadnji del z naslovom Zima: O sencah (2015) je neposredno povezan s Shadows of Being, angleška knjiga je v bistvu priredba slovenske in za polovico krajša, je razložil. Podnaslovil jo je Four Philosphical Essays (štirje filozofski eseji), pri čemer so trije neposredno prevedeni, četrti esej pa govori o sencah realnosti in ga je večinoma napisal na novo.

V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal drug pogovor v ciklu Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Gostila je pesnico, pisateljico, kritičarko in prevajalko Miriam Drev, ki je prevedla knjigo priznane ameriške romanopiske in novinarke Joan Didion Leto čudodelnih misli (Umco, 2018), ki k nam prihaja pozno, saj je v originalu izšla že leta 2005. Didion je rojena leta 1934 v Kaliforniji, leta 1963 je izdala prvenec Run, River, in ne preseneča, da je izšla iz romanopisja, saj se literarno novinarstvo naslanja prav nanj. Leto kasneje se je poročila z Johnom Gregoryjem Dunneom, ki je bil tudi sam odličen avtor in je pomemben za Leto čudodelnih misli. Flis je najprej še na hitro predstavila literarno novinarstvo, ki povezuje leposlovje in novinarski diskurz, razbohotilo pa se je predvsem in 60. in 70. letih v časopisih, imenovalo se je novi žurnalizem (v osnovi pa gre za starejši žanr). Značilno je, da se zadeve berejo kot zgodbe, ampak je vse res (oziroma naj bi bilo). Tudi Drev se je nekaj časa ukvarjala s tem, ko je v zlatih časih pisala za Književne liste, sta z urednico Marjeto Novak-Kajzer uvedli izmenjavo intervjujev in portretov takratnih avtoric in avtorjev, kar je Drev označila za krasno delo, za katero obžaluje, da se je izteklo.

V petek, 21. 12. je v Trubarjevi hiši literature potekal literarni večer iz cikla Prevod na oknu, ki je posvečen delu prevajalca in prevodni literaturi. Dogodke v soorganizaciji LUD Literature in Trubarjeve hiše literature povezuje Petra Koršič, ki z gosti iz prevajalskega sveta opominja na pogosto prezrto vrednost in težo odgovornosti, ki ju nosi prevajalski poklic. Tokrat je izbor prevodov pripravila prevajalka iz nemškega jezika Alenka Novak, ki ima za sabo 35 knjižnih prevodov in številne revijalne objave. Prevajalka je večer strukturirala v tri sklope, ki jih je med seboj z renesančno lutnjo povezal filozof in lutnjar Boris Šinigoj.

V zadnjih izdihljajih decembrskega dogajanja se je odvila predstavitev dramskih besedil, nastalih znotraj tretje edicije delavnic dramskega pisanja Vzkrik, ki je potekala v organizaciji Društva KUD Krik in Trubarjeve hiše literature. Delavnice, ki vsako leto stremijo po nadgradnji, izboljšanju razmer za dramske pisce ter ozaveščanju o pomembnosti sodobne dramatike, so z letošnjimi sedmimi (skoraj) dokončanimi celovečernimi besedili, ki se razlikujejo tako v žanru in strukturi, kot ozadju in generacijah piscev, dokazale, da so več kot nujne in da je zanimanje za razvijanje in razumevanje slovenske dramske pisave čedalje večje. Delavnicam, ki že tretje leto zapored potekajo pod mentorstvom (večkratne) Grumove nagrajenke, dramatičarke in vsestranske gledališke ustvarjalke Simone Semenič, sta se letos pridružila dva gostujoča mentorja, ki sta vsak s svojim pristopom do raziskave, preverjanja materiala ter različnim metodam realizacije poskrbela za bolj dinamičen in večplasten proces razvijanja dramskih besedil.