Povej mi, kaj podčrtaš, povem ti, kdo si: Tanja Lesničar Pučko (Zarja Vršič)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

tlpNa tokratnem večeru Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si se je Tina Košir Mazi pogovarjala z Dnevnikovo novinarko Tanjo Lesničar Pučko. Kot je slednja sama povedala, se mora zaradi narave svojega dela »vtakniti prav v vse«, zato ni čudno, da so se na seznamu knjig, ki jo navdušujejo, ob dvema leposlovnima znašla tudi tri teoretska dela.

Sogovornici sta se za začetek ustavili pri slovitem Brechtovem citatu »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!«, ki ga je Tanja Lesničar Pučko uporabila kot odgovor na povabilo na četrtkovo srečanje. Po njenem lahko Brechtov poziv danes, ko smo obkroženi z vso mogočo tehnologijo, ki nam poskuša do določene mere olajšati branje, razumemo na nekoliko bolj sodoben način. Gostja je pripomnila, da imajo elektronske knjige nedvomno določeno uporabno vrednost, da pa seveda so prikrajšane za materialno plat, ki je lahko skoraj prav tako pomembna kot njihova vsebina. Tudi možnost označevanja in podčrtavanja, ki se ga sama pogosto poslužuje, se ji zdi pri navadnih knjigah preprostejša in bolj priročna. V šali je zato nekoliko modificirala temo večera: »Povej mi, kaj podčrtaš, povem ti, kdo si.« Sama bi na tem mestu dodala, da lahko vseeno profitiramo tako od sodobne tehnologije kot tudi od dobrih starih knjig v klasični obliki, če v skladu z lastnimi potrebami kombiniramo oba načina branja; strah, da bo elektronska knjiga kdaj izpodrinila klasično, pa je v vsakem primeru povsem odveč.


Prvo izmed leposlovnih del z njenega kupčka je bil roman Daniel Stein, prevajalec ruske avtorice Ljudmile Ulicke. Čeprav je bila knjiga v Rusiji ob izidu prava veleuspešnica, pa je pri nas relativno nepoznana. Gostjo so med drugim fascinirala moralna vprašanja, ki se v njej zastavljajo. Ta pa niso tako tipična, kot bi si morda lahko mislili glede na dejstvo, da gre za roman, ki se ukvarja s problematiko holokavsta. Ulicka se v povezavi s tem skozi številne zgodbe (na formalni ravni gre namreč za pisemski roman) loteva razmišljanj o dobrem in zlem v človeški naravi. Gostja je izpostavila vprašanje, ki se poraja skozi knjigo: ali je torej možno, da je nek človek takorekoč »organsko« dober? Delo po mojem mnenju površno nekoliko spominja na romane (oziroma »pripovedi«) Andréja Gida, v katerih se tudi on loteva vprašanj, povezanih s človekovo moralo, ki pa, tako kot v Danielu Steinu, ostajajo nerazrešena ali pa bralca spravijo v nekakšno zadrego, saj se ob koncu le še pomnožijo.


Z nacistično tematiko je povezana tudi druga knjiga z naslovom Lingua tertii imperii nemškega jezikoslovca Victorja Klempererja. Delo se ukvarja z jezikovnimi spremembami v času Tretjega rajha, kjer je šlo dobesedno za semantično zlorabo nekaterih besed za potrebe nacistične ideologije. Gostja je dodala, da se tudi danes z jezikom dogajajo podobne spremembe, in sicer predvsem ko gre za razne politične diskurze. Določeni izrazi, ki so tam uporabljeni, namreč pomenijo eno, v praksi pa nekaj povsem drugega, kot taki pa lažje služijo kot sredstvo manipulacije. Če dobro premislimo, pa lahko tovrstne »zlorabe« opazimo ne samo v politiki, ampak tudi drugod, na primer v govorici medijev, ali še natančneje v oglaševalski industriji, kjer so prvotni pomeni besed nemalokrat abstrahirani.


V kontekst političnega diskurza se je lepo vključilo naslednje delo, Cona prehoda Borisa Budna. Avtor, ki je februarja dvakrat predaval tudi v Trubarjevi hiši literature, v svoji knjigi namreč kritično razgalja prehod iz komunistične v liberalno-demokratično ureditev, tega obdobja tranzicije pa se dobro spominja tudi gostja sama, saj je v omenjenem času odraščala. Buden se v enem izmed poglavij posveti tudi problemski obravnavi dejstva, da se je Cerkev po padcu komunističnega oziroma socialističnega režima zmagoslavno vrnila v družbeno in politično življenje. Prav to je kot tisto, kar je v knjigi vzbudila njeno pozornost, izpostavila tudi Tanja Lesničar Pučko, kar pa ni pravzaprav nič nenavadnega, saj do tovrstne problematike, kot je opazno v njenih člankih, tudi sama zavzema bolj ali manj kritično držo.

 

Sogovornici sta še nekaj časa ostali v družbeno-politični sferi, pri čemer jima je za nadaljnjo oporno točko služila naslednja knjiga s kupčka, in sicer Biološki/družbeni spol biologinje Anne Fausto-Sterling. Pri reševanju družbenih vprašanj je po gostjinem mnenju zlasti med pripadniki desnice mnogo tistih, ki se pogosto sklicujejo na »naravo« (na primer ko gre za vedno aktualno temo o homoseksualcih), v omenjeni knjigi pa nam avtorica pokaže, da je ta veliko bolj enigmatična, kot bi si utegnili predstavljati. Tovrstna študija na tem področju sicer ni nikakršna novost, zaradi svoje ravno pravšnje mešanice strokovnega in poljudnega jezika pa bi bila lahko kljub temu bila povsem koristno čtivo za tiste, ki s tematiko še niso povsem seznanjeni, in jih tako spodbudila k nadaljnjemu raziskovanju.

 

Zadnja knjiga s kupčka Tanje Lesničar Pučko je bila kratkoprozna, delno avtobiografska zbirka Ljubo življenje nobelovke Alice Munro. Kar je gostjo na njej še posebej pritegnilo, je zlasti avtoričina sposobnost opisovanja dogodkov, situacij in stanj v človeškem življenju, za katere se nam nemalokrat zdi, da se bodo prevesili v nekaj velikega in pomembnega; bralec ostaja v napetem pričakovanju, a se največkrat sploh nič ne zgodi. Za avtorico je bolj kot morebiten razplet namreč pomembno psihološko stanje, v katerem se človek znajde med svojo majhno osebno dramo.


Izbrane knjige Tanje Lesničar Pučko so se tekom večera kar same od sebe lepo povezovale v nekakšno celoto, sogovornicama pa je to omogočilo, da sta napravili spontan in prijeten »sprehod« po tematsko zelo raznovrstnih področjih.

 

Zarja Vršič

 

Vabimo vas tudi k ogledu posnetka z dogodka: https://www.youtube.com/watch?v=bE6dTv-MbX0

 

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.