Pesniški večer s Cathalom Poirtéirjem

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

15060431 10154800632389722 327394915 o

V torek, 15. novembra 2016 se je ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature odvil literarni večer z irskim pisateljem, scenaristom, urednikom, zgodovinarjem in folkloristom Cathalom Póirtérjem, ki se v Sloveniji trenutno mudi na dvomesečni literarni rezidenci v Mariboru. Dogodek sta v soorganizaciji pripravila Društvo za sodobno umetnost X-OP in Veleposlaništvo Irske v Ljubljani kot del projekta Druge besede, ki je namenjen povezovanju manjših in manjšinskih jezikov.

Večer se je pričel in medias res z branjem poezije: vzporedno s Póirtérjevim branjem v irskem jeziku je pesmi v prevodu Helene Fošnjar v slovenščini brala Veronika Dintinjana, ki je pogovor povezovala in tolmačila. Istočasno smo obiskovalci lahko pesmi v obeh jezikih prebirali v lično pripravljenih dvojezičnih brošurah.

Irščina in dvojezičnost sta po branju služili kot iztočnici za pogovor, v katerem je Póirtéir na kratko strnil zgodovino svojega jezika. Kot jezik literature se je uporabljal že od sedmega stoletja dalje, vendar se je njegov položaj v 17. stoletju zaradi britanske kolonizacije drastično spremenil. Še posebej usodno je bilo za govorce jezika 19. stoletje z veliko krompirjevo lakoto, v katerem je jeziku celo grozilo, da bo izumrl. Danes je irščina v šolah obvezna, vendar jo kot prvi jezik govori zelo majhen delež ljudi, približno polovica prebivalcev irščino uporablja kot drugi jezik. Pri poeziji se to kaže tako, da se pesniška zbirka neuveljavljenega imena običajno proda v 200 do 300 izvodih, večja imena dosegajo tudi do 1000 izvodov prodaje. O tem, ali so te številke dobre ali slabe, Póirtéir ni presojal, poudaril pa je, da je poezija, ki izhaja, zelo kvalitetna in vznemirljiva, še zlasti tista mlajših avtorjev. Zagotovo gre pri prodaji bolje dvojezičnim zbirkam, saj si avtorji z njimi lažje ustvarijo prepoznavnost, ima pa takšna praksa tako prednosti kot slabosti, čeprav ne gre posploševati, da so avtorji na Irskem vedno razpeti med angleščino in irščino. To je odvisno od posameznega primera; Póirtéir se je za irščino sicer zavestno odločil sam, vendar ta odločitev zanj ni bila tako pomembna, pesnik Michael Hartnett pa je po drugi strani angleščino v sedemdesetih letih demonstrativno prenehal uporabljati. Iz podobnih razlogov nekateri pesniki tudi ne dovoljujejo prevodov v angleščino, čeprav jih je večina vendarle vesela. Politične konotacije takšne odločitve danes pridejo do izraza v Severni Irski, je v zvezi s tem še dodal Póirtéir, kjer je izbira jezika lahko del politične drže, a gre drugje predvsem za osebno odločitev. Tudi sicer večina avtorjev črpa ne le iz irske, temveč tudi angleške tradicije in celotnega svetovnega kanona, kar v irski pesniški jezik prinaša svežino.

Družno sta nato – Póirtéir v irščini, Dintinjana v slovenščini – prebrala še nekaj pesmi drugih irskih pesnikov: Gabriela Rosenstocka, Gearóida Mac Lochlaina, Paddyja Bushea, Cáthala Ó Searcaigha ter Nuale Ní Dhomhnaill, ki so v slovenskih prevodih izšle v zbirkah Antologije Vilenice ter antologiji irske poezije Čudovita usta.

Iz prebranih pesmi je bilo čutiti navezanost pesnikov na pokrajino oziroma razpetost med rodnim krajem in krajem bivanja. Pomembno vlogo ima v tem oziru Zahodna obala, ki velja za enega najlepših delov Irske in kjer se irščina tudi v glavnem govori. Damo iz publike je nato zanimal še pomen besede ghrian, ki se je v poeziji tolikokrat pojavila. Izkazalo se je, da beseda pomeni sonce, kar se, kot se je pošalil Pórtéir, na Irskem zgodi tako poredko, da je to enostavno treba zapisati.

 

Avtorica poročila: Katarina Kogej

Dogodek: 15. november 2016

Deli
 

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.