Predavanje: Sokrat: življenje in učenje – Stjepan Palajsa (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

THL SOKRAT

Ponedeljkov deževni večer smo obiskovalci Trubarjeve hiše literature v znatnem številu preživeli ob poslušanju o enem od največjih, obenem pa tudi najbolj skrivnostnih izmed grških mislecev, ki ni sam napisal ničesar, so pa o njem mnogo napisali drugi. Stjepan Palajsa, predsednik kulturnega društva Nova Akropola, ki si prizadeva za približevanje filozofije vsakdanjemu življenju, je vodil predavanje o grškem filozofu Sokratu. Sledeč načelom svojega društva je Palajsa predavanje zasnoval kot krajši oris Sokratovega življenja z vsebinskimi poudarki na njegovih najodmevnejših mislih, ki jih za svoje lahko vzamemo tudi več kot 2000 let od nastanka, njegova predstavitev in razlaga Sokratove misli pa je, podobno kot njen avtor, skušala biti čim bolj jasna in razumljiva.

Predavanje se je pričelo z orisom zgodovinskih okoliščin petega stoletja pred našim štetjem, v katerem so se končale Perzijske vojne. Ob umanjkanju vojne grožnje je sledil hiter razcvet Aten, v katerih se je ob nenadni obilici sredstev pojavila potreba po učiteljih, ki naj bi izobraževali mestne mladeniče. A sofiste, modrece, ki jim je bilo to naloženo, je bolj kot etika zanimala možnost prodaje svoje modrosti. Namesto naprezanja k resnici so svoje gojence učili javnega nastopanja tako, da bi znali v javnem prostoru premagati svoje nasprotnike. To je Palajsa predstavil kot še enega izmed simptomov moralnega propada družbe, ki je drvela naproti epidemijam, bratomornim vojnam in vsesplošnemu moralnemu relativizmu. V takšnem okolju se je na atenskih ulicah pojavil Sokrat, ki je namesto sofistom sledil svojemu notranjemu glasu – glasu vesti.

Sokrat je prihajal iz preproste družine in ni imel velikih učiteljev, zato je bil njegov pristop do filozofije že v začetku drugačen. Verjel je, da mora biti filozofija enostavna in mišljena v enostavnem jeziku, zato je velikokrat hodil po atenskih ulicah in načenjal pogovore z ljudmi z namenom, da bi skupaj prišli do boljšega mišljenja. Pravzaprav je opravljal podoben poklic kot njegova mati, babica, le da je sam pomagal pri porodu duše. To je opravljal s pomočjo dialoga – tako zunanjega s sogovornikom, kot notranjega, t.j. prevpraševanja lastnih mnenj in prepričanj. Verjel je, da filozof, ki ni zmožen dialoga, niti ni zmožen spoznanja. Podobno ni verjel zgolj v teoretsko filozofijo, vzpostavljanje sistemov ali nabiranje znanja preko knjig. Svojih spoznanj v nasprotju s sofisti ni prodajal nikomur, želel je predvsem spodbujati iskanje in dosego jasnega spoznanja, ki bi spremenilo človeka samega in njegov pogled na svet.

Sokratovi najslavnejši filozofski izhodišči, do katerih se je prikopal z metodo, ki jo imenujemo sokratska majevtika, sta »Vem, da nič ne vem,« in moto »Spoznaj samega sebe«. V sogovorniku je želel spodbuditi proces, poleg zunanjega tudi notranji dialog, s katerim bi prišel do spoznavanja novih idej. Sokrat je verjel, da se lahko prave prijateljske vezi spletejo le med razmišljujočimi, torej filozofi. Vzbuditi voljo do razmišljanja je smatral kot svojo osebno dolžnost, dolžnost do celote in ne nazadnje tudi kot dolžnost do mesta Aten. V takratnih burnih časih se je Sokrat zavedal, kako slaba je situacija v državi kar se tiče morale, in trdno se je držal načela, da mora vsak državljan po svojih močeh in zmožnostih soustvarjati zdravo družbo.

Zaradi svojih prepričanj je bil Sokrat deležen neodobravanja s strani oblasti, obenem pa mu je njegov neobičajno pristop zagotovil učence, ki so mu bili docela predani. Ko ga je država obsodila na smrt zaradi krivoverstva, ni nehal verjeti v to, da je življenje etična naloga in ni želel prekršiti zakona ter zbežati, kot so želeli njegovi privrženci. S slovito Sokratovo smrtjo se je ponedeljkovo predavanje izteklo. V zaključnem nagovoru je Palajsa ponovil in izpostavil tista Sokratova prepričanja in ideje, ki jih lahko tudi sami skušamo uporabiti v vsakdanjem življenju: vzemimo si čas za razmislek, vzemimo si čas za preizpraševanje samih sebe, prizadevajmo si doseči spoznanja in ne zgolj kopičiti znanja. Biti filozof je po besedah predavatelja namreč predvsem notranje stanje, ki je z malo truda dostopno vsakemu izmed nas.

 

Avtorica poročila: Katarina Kogej

Dogodek: 6. november 2017

Deli
 

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.