Predstavitev literarne revije za spekulativno fikcijo Supernova (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 3
SkromnoOdlično 

thl supernova

V torek, 28. novembra, je v Trubarjevi hiši literature literarno revij za spekulativno fikcijo Supernova predstavil njen glavni in odgovorni urednik Bojan Ekselenski, sicer tudi predsednik Celjskega literarnega društva in pisatelj (najbolj znan po sagi Vitezi in čarovniki). Revijo podpirata Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Mestna občina Celje. Supernova je namenjena odrasli in zahtevnejši publiki, je takoj poudaril, saj je oznaka spekulativna fikcija pogosto stereotipno povezana z mladinskim, otroškim in plažnim čtivom, pa ni nujno tako – res je 95 % fantazijske literature trivialne, a 5 % se uvršča v vrhunsko literaturo, ki bo preživela zob časa. Nekateri avtorji ostanejo, čeprav v svojem času morda niso tako prepoznani, ker imajo nekaj posebnega, kar jih dela drugačne. Supernova nima teh ambicij, saj se še ne da oceniti, koliko od te množice avtorjev je/bo vrhunskih.

Supernova je živi zapisovalec aktualne fantazije, vključuje pa predvsem zgodbe in pesmi – ravno zaradi vključitve pesmi se razlikuje od drugih svetovnih tovrstnih revij. Prva številka je izšla lansko leto in že takrat so se predstavljali tuji avtorji. Ekselenski je izpostavil, da premalo domačih avtorjev zbere pogum, je pa dobro, da dobijo bralci in avtorji stik s tujino, saj so v reviji prispevki avtorjev in avtoric iz Avstrije, Anglije, Bosne, Belgije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Slovenije, Ukrajine, Nemčije. Gre za zelo pisan nabor, za slovenske razmere pa ocenjuje, da je več kakovostnih avtoric kot pa avtorjev tega žanra. Tudi žanrsko je Supernova raznolika, saj je fantastika široko področje (le 30 % vsega svetovnega leposlovja nima fantastičnih elementov). Nekaj zgodb je znanstvenofantastičnih (sam to označuje za znanstveno fikcijo) – ta žanr je nastal na valu bliskovitega tehnološkega razvoja v 20. stoletju in tam je tudi obstal, saj je prišel do svoje meje, danes je to nišna literatura, ki je težko razumljiva širšemu krogu ljudi; če se hoče osvoboditi kalupa, mora iti v zelo zapletene stvari. Zvezdne steze so bile recimo v 60. letih prelomne, v njih je bilo mnogo novih tehničnih stvari, ki so danes postale resničnsot, v novi seriji pa tega ni, ker nas je prihodnost ujela. V Supernovi je mnogo podžanrov fantastike, od tega, da se v fantastiko uvajata folklora in mitologija, tudi staroslovanska, najdemo tudi prvine nadrealizma, vesoljske zgodbe, poseben del Supernove pa predstavlja tudi fanfiction – gre za pisanje literature v znanem literarnem svetu (Petdeset odtenkov sive je na primer fanfiction Somraka), zanjo obstaja tudi nagrada hugo in pri Supernovi so se odločili, da jo vključijo. Sicer pa dela selekcijo za Supernovo sam, pri čemer avtorjem vedno tudi odgovarja, jim svetuje in predlaga izboljšave.

Naslovnico krasi podoba H. G. Wellsa, najbolj poznanega po Vojni svetov, posebno poglavje pa je namenjeno intervjujem z dr. Zoranom Živkovićem, pomembnim srbskim avtorjem, ki je največji uspeh dosegel na angloameriškem področju, bil pa je tudi gost 1. slovenskega festivala fantazijske književnosti – Fanfesta, ki se je zgodil 11. in 12. novembra v Celju. Zanimivo je, da njegovega pisanja literarni kritiki ne morejo uvrstiti nikamor, se je pa začelo dogajati, da pisave drugih primerjajo z njegovo, da je torej bežeč pred predalom sam postal predal. Nekaj njegovih del imamo prevedenih tudi v slovanščino, zahvaljujoč Bojanu Meserku in založniškemu ateljeju Blodnjak, Ekselenski pa si želi tudi prevodov njegove strokovne literature o fantazijski literaturi.

V reviji so tudi razni razpisi, na primer za Vsesledje, revijo Celjskega literarnega društva, pa tudi na tematiko antične Celeie na fantastičen način, ki je mednarodni natečaj z mednarodno žirijo, pri čemer ga skrbi, da ne bo dovolj prispevkov slovenskih avtorjev. Pri nas namreč opaža nek mrk, pomanjkanje te literature, je pa res, da se je ravno s takimi projekti, kot je Supernova, pa tudi s konvencijo Na meji nevidnega v organizaciji KUD Šmaug začeli avtorji bolj organizirati in povezovati, zato gre razvoj po njegovo v pravo smer. 

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 28. november 2017

Deli
 

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.