Klasična glasba v filmu – Mitja Reichenberg (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

thl reichenbergV sredo, 29. novembra, je v Trubarjevi hiši potekal predzadnji, deveti del cikla Poslušajmo filme, ki ga pripravlja Mitja Reichenberg. Govora je bilo o klasični glasbi, ki prvenstveno ni bila narejena za film, saj je nastala kot glasba za koncertne prireditve. Gre za glasbena dela, ki so nastala neodvisno od filmov, vendar so na filmsko umetnost pomembno vplivala in prav zaradi filma so postala določena klasična glasbena dela tudi popularna. Zanimivo pa je tudi to, da je avtorska filmska glasba pravzaprav naslednica uporabe klasične glasbe v filmu.

Najprej smo si ogledali kultno Odisejo 2001 (1968) Stanleya Kubricka. Kubrick je svoje filme pogosto montiral na podlagi klasične glasbe, kar se je zgodilo tudi s tem. Prizore je dal v delo komponistom in jim naročil, naj ustvarijo »nekaj podobnega«, ampak jim seveda ni uspelo, zato je ohranil kar to klasično. Uvodni prizor je iz Straussovega dela Tako je govoril Zaratustra, gre pa za ritmično montažo, ko se dogaja montaža prizorov glede na glasbene poudarke. To delo je uporabil zaradi sončnega vzhoda (Nietzschejev Zaratustra pride iz votline na sončni vzhod, film se začne s sončnim vzhodom, čemur sledi prvi del filma, poimenovan Zora človeštva). Naslednji je bil Chaplinov Veliki diktator (1930), uporabi Wagnerjevo delo Lohengrin, gre za varuha sveta, v prizoru pa se Chaplinov lik diktatorja žoga s svetom. V Apokalipsi zdaj (1979) je Francis Ford Coppola prav tako uporabil Wagnerja, in sicer njegovo Ježo valkir; valkire so v mitologiji bitja, ki junaka, umrlega v junaškem boju, pospremijo v Valhallo, v filmskem prizoru pa gledamo napad helikopterjev. Pri klasični glasbi v filmu je namreč vedno pomembno, da hkrati interpretiramo oboje, kar daje prizorom večji pomen. Marc Forster je v Kvantumu sočutja (2008) uporabil opero Tosca Giacoma Puccinija, gre za ljubezensko zgodbo, v kateri pa je tudi veliko umorov, v tem prizoru se James Bond znajde v operi, tako da obe zgodbi potekata sočasno. Nazadnje smo si ogledali še film Nesmrtno ljubljena (1994) Bernarda Rosa, gre za film o Beethovnu. V odlomku, kjer predstavijo njegovo 9. simfonijo, se Beethoven spominja svojega otroškega pobega pred nasilnim očetom in slišimo fugo (fuga po latinsko pomeni beg), zato se konteksta ponovno povežeta.

Za konec je Reichenberg pohvalil tudi projekt Fantazija, ki ga je v 60. letih ustvaril Walt Disney, saj je hotel približati klasično glasbo otrokom, kar je vedno dobrodošlo. Zadnji del cikla se bo zgodil 12. decembra.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 29. november 2017

Deli
 

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.