Religija in umetnost naših staroselcev – Jošt Snoj (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 6
SkromnoOdlično 

thl joštV torek, 16. januarja, je v polni Trubarjevi hiši literature potekalo tretje predavanje cikla Simbolika presežnega v zgodovini umetnosti, ki ga pripravlja akademski slikar, teolog in pedagog mag. Jošt Snoj. Preko sakralne votline prazgodovine, »megalitske« votline neolitika in piramide egiptovske civilizacije smo se tokrat približali svetišču na prostem, predavanje pa se je koncentriralo na verovanje in umetnost staroselcev od naših krajev do Švice.

Izhodišče je bil Matterhorn, ki ga je predavatelj tudi obiskal, odprto svetišče pa mu reče zato, ker indoevropska ljudstva niso poznala svetišč, le posvečevanje prostora (t. i. magijsko-religijske obrede). Že v mlajši kameni dobi je bila pod goro naselbina, kjer so našli tudi obredno sekiro. Nadalje je prešel k Triglavu, najprej kot k naši gori in potem kot božanstvu, zanimalo ga je, kaj so ljudje doživljali ob pogledu na troglavo goro. Praslovani so namreč častili boga Triglava, na kar kažejo tudi mnoga umetniška dela. Staroselci so namreč častili Trimožje oziroma Trimožjat, ki so ga prikazovali s kipci s tremi obrazi (eden izmed njih je bil leta 1997 najden na Koroškem). Še v renesansi so poskusili narediti prenos troglavja pri upodabljanju troedinega boga, a je bilo prepovedano, ker bi taka podoba preveč aludirala na deformacijo. Vseeno zaznava nek prenos Trimožja v krščanstvo, ko Abrahamu trije angeli napovedo rojstvo Izaka, jih doživlja kot boga, tudi Chagallova upodobitev te zgodbe vsebuje tri angele. Tu se jasno vidi, kako je človek doživljal boga; najprej kot totem, žival, potem kot luč, in kasneje kot trojstvo, Trimožje. Njegovo glavno svetišče je bilo v Lagole di Calalzo v Dolomitih, kjer so zdravilni vrelci. Tam so našli palice in posode, v katere so zajemali zdravilno vodo, na njih je bilo najdenih tudi mnogo zapisov v zahvalo, na primer »Svetemu Trimožju darujem dar«, v znamenje priporočanja pa so puščali tudi figurice.

Zanimive upodobitve pa najdemo tudi na vaški situli, kjer se poleg procesije, gostije, rokoborbe pojavi tudi neka žival, verjetno gre za zlatoroga z rožo mogoto. S tem se zaokrožuje čaščenje Triglava; v slovenski pripovedki, ki sloni na izjemno starem izročilu, imamo zlatoroga, ki čuva raj pod Triglavom. Zlatorog je bil namreč v indoevropskih verovanjih božji odposlanec, nedotakljiv in nepremagljiv, in z njegovim uničenjem se za vedno zapre tudi raj. Najdemo ga tudi na drugih situlah. Zanimiva je tudi kultura žarnih grobišč, po koncu ledene dobe so se namreč ljudje naseljevali od jezera in reke, kjer je bilo mogoče preživeti, gozdove pa so izsekovali, na teh golosekih so bila grobišča, to je skupni staroselskih narodom, in tudi zgodba o razpršitvi ljudstev in Babilonskem stolpu je prisotna v različnih kulturah po svetu. Z velikimi kamni na žarah so označili sakralni prostor, zaradi žar pa gre tudi za preroditev v ognju, kar je že blizu krščanstvu. Tudi v kraju Zermatt pri Matterhornu najdemo velike kamne v krožni obliki. Podtema je bil tudi simbol ptiča, ki nosi dušo, kar vidimo tudi na etruščanskih žarah, krščanstvo pozneje nad oltarje obeša tabernaklje za evharistijo v obliki goloba, kar je sicer precej izgubljena tradicija. Se pa tudi tu vidi neka kontinuiteta prenašanja iz tradicije, prav tako kot se povezuje Trimožje s troglavimi gorami (Triglav, Dreiherrnspitze ...), človek namreč od čaščenja luči preide na čaščenje trojstva, kar sveti Patrik razlaga kot predrazodetje svete trojice. To je pokazal tudi na svojih slikah, s katerimi se ukvarja, želi namreč ustvariti novo ikonografijo oziroma novo umetnost na podlagi te tradicije. Snoj se je za konec še vprašal, če ni morda že človek železne dobe v troglavi obliki ugledal trojstva. Lahko, da ga je, ker so se ohranila poimenovanja, človek je goro že dojemal kot simbol in ne več kot boga samega, zato je očitno že imel občutek za presežno. Naslednje predavanje cikla bo 13. februarja.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 16. januar 2018

Deli
 

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.