Zapravljeno: Zakaj šola ne izobražuje več? (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

thl zapravljenoV sredo, 7. februarja, je Slovensko sociološko društvo v Trubarjevi hiši literature predstavilo knjigo priznanega profesorja sociologije in pisatelja Franka Furedija Zapravljeno: Zakaj šola ne izobražuje več?, ki je leta 2016 v prevodu Mihe Mareka izšla pri založbi Krtina, v originalu pa je izšla leta 2009. Veronika Tašner je imela v gosteh urednika knjige, dr. Marjana Šimenca ter dr. Klaro Skubic Ermenc.

Šimenc je povedal, da so se za prevod odločili zato, ker si želi Krtina izdajati angažirane knjige, ki poskušajo prispevati k javni diskusiji, in ravno taka je pričujoča Furedijeva knjiga. Sicer je v njej umanjkala spremna beseda, kar pa je zgodilo iz več razlogov; velik obseg ni potreboval še spremnega zapisa, ker je že sam po sebi zelo bogat; z izdajo se jim je mudilo zaradi obiska avtorja na knjižnem sejmu; na koncu pa se je še pošalil, da uredniku ni bila všeč oddana spremna beseda, zato jo je iz knjige črtal (pri čemer je tako urednik kot pisec spremne besede Šimenc sam). Osnovna struktura ali ideja knjige ni bila niti na kratko opisana, ampak so se sogovorci že kar na začetku spustili v globoko debato, kar se je poznalo tudi v zaključnih vprašanjih gledalcev. Skubic Ermenc je povedala, da govori Furedi o politizaciji izobraževanja, da pa moramo po njeno Furedija brati v kontekstu angleške zgodovine in izobraževanja učiteljev. Vprašanje vključevanja politike je recimo najbolj ključnega pomena pri financiranju šole glede na rezultate, kar jemlje avtonomijo učiteljem. Furedi je kritičen tudi do centralističnega pristopa izobraževanja, izpostavlja pomen okoliških šol. Do obojega so v Angliji zelo kritični (kurikulum so dobili šele leta 1988), v Evropi pa se nam zdi, da je lahko država varovalo, ki zagotavlja pravičnost. Obenem je poudarila informativnost knjige, saj angleški prostor preko procesov globalizacije zelo vpliva na nas, zato lahko v knjigi naletimo na stvari, ki se bodo v prihodnosti verjetno dogajale tudi pri nas. Šimenc ji je pritrdil, da imamo neprimerljiva šolska sistema, saj imamo kurikulume že od Marije Terezije, zato po svoje živimo v čisto drugih svetovih.

Pomemben razlog za prevod knjige je tudi dejstvo, da se pogosto naslanja na Hannah Arendt, Furedi vidi cel izobraževalni sistem kot nadomestek za tisto, kar bi se moralo v resnici dogajati, ni pa seveda nič čudnega, da se v družbi s temi vprašanji tako pogosto ukvarjamo, saj nas šola pomembno določa, je pa Furedi pri tem zelo kritičen do načina ukvarjanja. Še eno razliko med našim in avtorjevim prostorom je Skubic Ermenc opazila v odnosu do disciplin, kot sta pedagogika in didaktika, ki tam ne obstajata na isti način. Furedi pravi, da panoga ne more biti prepuščena majhni skupini, ki se bo ukvarjala s cilji vzgoje in izobrazbe – in ravno s tem se najbolj ukvarjata ti disciplini pri nas. Sicer pa to njegovo pozicijo razume, saj so bili Angleži že prej zadržani do teorije, danes pa se izobraževanje učiteljev celo seli iz univerz na šole, kjer se bodo vsega naučili skozi prakso. Nadalje je bilo govora o učiteljevi odgovornosti, Hannah Arendt pravi, da morajo »odrasli sprejeti odgovornost za svet, kakršen je,« kar pa je za mnoge odrasle težko, saj se jim zdi, da imajo majhen vpliv, čeprav gre skozi optiko otrok za svet odraslih. Tu Furedi zapiše, da odrasli danes nočejo biti odrasli. Učitelji morajo tako prevzeti odgovornost, ki je otrokom še ne moremo dati. Skubic Ermenc se je prav tako zdelo zanimiva teza, da odrasli niso osmislili odgovornosti, obenem pa knjiga dobro pokaže, da je na mesto avtoritete prišel trg. To se je v Evropi najbolje pokazalo skozi Lizbonski proces. Nasploh opaža stremenje k temu, da bi šolstvo vzgojilo učljive, vodljive delavce, sploh jo je presenetil izraz »robustni nadomestni nadzorniki«, ti naj bi skrbeli za disciplino – tudi to odvzame avtoriteto učiteljem. Oba gosta sta v knjigi prepoznala še ogromno zanimivih idej, od tega, da poskušajo šole z vzvratno socializacijo (da bi preko učencev spreminjali starše, ekstrem je šola za starše), do problema pomanjkanja učenja na pamet in do šablonskega učenja kritičnega mišljenja. Po pogovoru se je razvila dolga debata s publiko, predvsem o prihodnosti izobraževanja.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 7. februar 2018

Deli
 

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.