Poročilo o zaključku delavnice dramskega pisanja Vzkrik (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

vzkrik largeV zadnjih izdihljajih decembrskega dogajanja se je odvila predstavitev dramskih besedil, nastalih znotraj tretje edicije delavnic dramskega pisanja Vzkrik, ki je potekala v organizaciji Društva KUD Krik in Trubarjeve hiše literature. Delavnice, ki vsako leto stremijo po nadgradnji, izboljšanju razmer za dramske pisce ter ozaveščanju o pomembnosti sodobne dramatike, so z letošnjimi sedmimi (skoraj) dokončanimi celovečernimi besedili, ki se razlikujejo tako v žanru in strukturi, kot ozadju in generacijah piscev, dokazale, da so več kot nujne in da je zanimanje za razvijanje in razumevanje slovenske dramske pisave čedalje večje. Delavnicam, ki že tretje leto zapored potekajo pod mentorstvom (večkratne) Grumove nagrajenke, dramatičarke in vsestranske gledališke ustvarjalke Simone Semenič, sta se letos pridružila dva gostujoča mentorja, ki sta vsak s svojim pristopom do raziskave, preverjanja materiala ter različnim metodam realizacije poskrbela za bolj dinamičen in večplasten proces razvijanja dramskih besedil.

V prvi fazi so se udeleženci delavnice srečevali z ameriškim dramatikom in igralcem Ericom Deanom Scottom, ki jih je skozi primarno igralske metode, preko fizičnih vaj, improvizacij in samega poskusa uprizarjanja, vodil od začetnih drobcev in idej za temo in vsebino, vse do prvih replik ter osnutka grobega sinopsisa za dramsko besedilo. Udeleženci delavnice so za raziskovanje in nadgradnjo svojega materiala izkoristili druge soudeležence, ki so po osnovnih parametrih avtorjeve ideje, skupinsko uprizorili poljubne elemente iz nastajajočega besedila, brez poznavanja njegovega konteksta. Tovrstne vaje, ki so bolj kot delavnica pisanja, delovale kot vaje za nabiranje in preverjanje materiala za avtorski projekt, so se izkazale za več kot dobrodošle, saj so avtorjem omogočile distanco do lastnega materiala ter hkrati izpostavile potencialnost uprizorljivosti, smiselnost in relevantnost določene ideje.

V drugi fazi so avtorji, zdaj že v manjšem številu, nadaljevali od ideje do realizacije, z bolj klasično dramskim delom v tandemu s srbskim dramatikom in dramaturgom Milanom Markovićem Matthisom, ki je v razvojnem delu delavnice poskrbel za most med sinopsisom besedila ter prvimi prizori in grobimi verzijami celovečernega besedila. Druga faza, torej faza dejanskega pisanja, je skozi dialog tako z mentorjem, kot s soudeleženci ter konkretnimi dramskimi nalogami specifično vezanimi na besedilo za vsakega avtorja, poskrbela za preverjanje dramskega materiala. Hkrati je preko nalog pisanja monoloških form ali didaskalij znotraj dialoškega besedila, nizanja replik znotraj atmosferskih tekstov stanj, itd., mentorjev pristop poskrbel posledično tudi za izzivanje piscev v tehnikah v katerih niso najbolj suvereni ter jih s tem prisilil na izstop iz udobja varne pisave ter pahnil v eksperimentiranje izven okov že poznanega in preverjenega.

V zaključni fazi, se je prvim grobo zaključenim verzijam besedil pridružila še Simona Semenič, ki je z distanco in preciznostjo poskrbela za poglobljen vpogled v nastajajoča besedila. Preko seciranja slojevitosti jezika, dinamike atmosfere, konkretnosti detajlov, živosti slik, zvočnosti besed, slikovitosti vonjav, razponov čustev ter pomanjkanja ali prisotnosti bolečine samih besedil, so avtorji izkusili prvo poskusno branje oz. doživljanje njihovih besedil ter s tem dobili napotke in zagon na nadaljnji razvoj in nadgradnjo. Avtorji so tako v zaključku prejeli še natančnejše branje svojih potencialnih dram ter zdaj z izkušnjo treh različnih pristopov, treh raznolikih mentorjev in dramatikov, v sredini decembra zaključili s prvimi verzijami besedil, ki so kot miniaturke "bralnih uprizoritev" odlomkov bile izvedene v prostorih Trubarjeve hiše literature.

Na zaključnem večeru, ki ga je vodila Brina Klampfer, so se besedila avtorjev predstavila v drugačni režiji. Dosedanji praksi branja besedil avtorjev samih, je nadomestilo "prima vista" branje štirih dramskih igralcev; Line Akif, Luke Bokšana, Gala Oblaka, Žive Selan ter gostujočega improvizatorja Petra Frankla, ki so poskrbeli za popestritev večera ter s pridihom že skoraj bralnega uprizarjanja poskrbeli za prvo preverjanje potenciala uprizorljivosti besedil. Kot omenjeno, je letošnja delavnica Vzkrik proizvedla sedem novih dramskih besedil izpod peres že uveljavljenih mladih dramatikov ter zopet tudi dramskih začetnikov. Ob branju in pregledu nastalih besedil, je Simona Semenič izpostavila občutek ponavljajoče se prisotnosti teme "ujetosti", ki se je skozi realizacijo različnih jezikovnih, fabulativnih, strukturnih in žanrskih pristopov izkazala za močno prezentno in aktualno temo.

Besedilo nastalo izpod peresa najmlajšega izmed udeležencev; Jerneja Potočana z naslovom Žalostinke se je skozi bezniške postojanke absurda lotevalo minljivosti in banalnosti življenja, kar je skozi podoben format, vendar bolj abstraktne in skoraj znanstveno fantastične situacije predstavila Neja Repe v besedilu Bog sedmega dne. Ujetosti in brezizhodnosti se je fizično lotil že stalni udeleženec delavnice Mitja Lovše z besedilom Čakalnica, ki v absurdni situaciji ujetost prenese iz prostora, v dramski jezik, med tem ko sta se že omenjene teme, skozi specifičen in nenavaden žanrski format ter živost in igrivost domišljije znotraj poljske secirnice lotila Matjaž in Vida Voglar v besedilu Trupla. Generacijske teme in ujetosti v času odraščanja ter iskanja identitete, se je skozi zvočnost poezije lotila Kaja Blazinšek v besedilu Kratka dramska prilika o bonbonih, med tem ko se je generacijskosti skozi eksperimentalni format časovnega stroja, različnih opcij gledanja in oblik osebnoizpovedne forme lotila Varja Hrvatin z besedilom Vse se je začelo z golažem iz zajčkov. Monološke forme se je v nekoliko drugačni obliki lotila tudi najstarejša udeleženka delavnice Jožica Grum, ki je skozi dekodiranje seksualnosti in spominov spisala besedilo Skupni imenovalec. Besedila, ki se razlikujejo tako v starosti kot izkušenosti piscev, dokazujejo, da dramatika še zdaleč ni izumrla in da je znotraj same zvrsti možnosti preizkušanja še nešteto.

 

Avtorica poročila: Varja Hrvatin

Dogodek: 18. december 2019

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.