»Senca kot filozofska metafora« – Marko Uršič in Tadej Urbanija (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

IMG 20190120 124714V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal prvi pogovor v novem ciklu, ki ga pripravlja Slovensko filozofsko društvo pod predsedstvom Tomaža Grušovnika. V ospredju je bila knjiga Shadows of Being dr. Marka Uršiča, ki je konec lanskega leta izšla pri Cambridge Scholars Publishing, z njim pa se je pogovarjal Tadej Urbanija. Uršič je tudi avtor tetralogije Štirje časi, filozofski pogovori in samogovori, ki je pri Cankarjevi založbi izhajala med letoma 2002 in 2015. Zadnji del z naslovom Zima: O sencah (2015) je neposredno povezan s Shadows of Being, angleška knjiga je v bistvu priredba slovenske in za polovico krajša, je razložil. Podnaslovil jo je Four Philosphical Essays (štirje filozofski eseji), pri čemer so trije neposredno prevedeni, četrti esej pa govori o sencah realnosti in ga je večinoma napisal na novo.

Svoje pisanje o sencah začenja z Leonardom da Vincijem, njegov Traktat o slikarstvu je deloma posvečen optiki svetlobe, senc in teme, za senco pa pravi, da je ošibitev svetlobe in da je površinski pojav. Uršič jo opredeljuje širše, kot površinsko repliko nečesa, kar biva močneje, kar nagradi še skozi zgodovinsko panoramo. Drugi del knjige pa govori bolj o virtualni realnosti kot senčnem svetu, čemur je bil posvečen zadnji del pogovora. V drugem eseju govori predvsem o slikarstvu, v tretjem pa o Galileu Galileiju. Ta je nebesna telesa med prvimi opazoval skozi teleskop in gore ter doline na Luni prepoznal po sencah, tu pride v poštev epistemološki vidik, kako pomembno je prepoznati senco. Pred tem namreč niso vedeli nič o tem, Luna je bila eterična, on pa dokaže, da je podobno telo kot Zemlja. S tem se vzpostavi simetrija, medsebojno odsevanje dveh svetov, kar je tudi močan argument za heliocentrizem. Spregovorila sta tudi o fiziku Davidu Deutschu, ki je goreč zastopnik multiverzuma, ki pravi, da so sence delcev iz drugih svetov razlog za nenavadno obnašanje delcev v našem svetu. Poleg delca, ki ga vidimo, obstaja senčni delec (shadow particle), to ni standardna razlaga, je poudaril Uršič, a vseeno ena izmed razlag kvantnega sveta.

Osrednja tematika knjige pa je virtualna resničnost, pri čemer je spregovoril tudi o Jeanu Baudrillardu in njegovem delu Popoln zločin. Gre za ontološko vprašanje o tem, če gre razvoj res v smer zabrisanja razlik med realnostjo in virtualnostjo, kar se zdi Uršiču fascinantno. Poraja se namreč pereče filozofsko vprašanje, kaj se dogaja z resničnostjo danes. Sam ni tehnofob, a tehnologijo dojema kot skrito nevarnost, ki se je pogosto ne zavedamo. En del knjige tako posveča tudi razmisleku o vplivnih futurologih in pojmu singularnosti. Eden izmed njim je Ray Kurzweil (avtor dela The Singularity Is Near, 2005), ki trdi, da bo do singularnosti prišlo v tem stoletju. Leta 2045 bo po njegovo nastopila točka transhumanizma, ko se bo končalo obdobje homo sapiensa in bo prevladala superinteligenca. Optimisti ta čas označujejo za novo dobo, skeptiki se sprašujejo, kako in če jo bo človek sploh preživel. Pojavlja se tudi strah pred umetno inteligenco, kaj, če bo tuja, če se bo odločala sama? V zvezi s tem se rojeva tudi nekakšna sekularna varianta apokalipse, saj nekateri pričakujejo izstop v virtualnost. Najbolj črnogledi privrženci umetne inteligence razmišljajo tako, sam pa je izpostavil skrb ob tem, da zaenkrat ni pravih indicev, da se bodo stvari obrnile na bolje (na primer glede uničevanja okolja), zato tudi ni prave perspektive. Prav tako ima človek željo po neminevanju, ki se lahko hitro sprevrže v egoizem, kjer se pozablja na prostor za nove generacije. Tako se za prihodnost odpira kup vprašanj, na katera ni mogoče najti premočrtnih odgovorov. In ogromno vprašanj se je pričakovano po koncu zanimivega in pronicljivega pogovora usulo tudi iz publike.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster
Dogodek: 15. januar 2019

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.