Otroci in mediji: Iskanje resnice v svetu novic (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

thl medijska pismenostV četrtek, 21. marca, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o medijski pismenosti, ki sta ga v Evropskem tednu medijske pismenosti organizirala Društvo novinarjev Slovenije in Zavod Časoris. Posebna pozornost pa je bila namenjena knjižici Otroci in mediji: Iskanje resnice v svetu novic, ki jo je napisala urednica in novinarka dr. Sonja Merljak Zdovc. Avtorici so se pridružili štirje sogovorniki, Simon Delakorda iz Inštituta za elektronsko participacijo (INePA), Barbara Kampjut, ravnateljica Osnovne šole Franceta Bevka, Alenka Marovt, novinarka POP TV in avtorica oddaje Dejstva in Tamara Vonta, direktorica direktorata za medije na Ministrstvo za kulturo.

Danes se spopadamo s preobiljem dezinformacij, kar uničuje zaupanje ljudi v medije, je pogovor otvorila Merljak Zdovc. Za začetek je Delakorda predstavil raziskavo medijske pismenosti, ki pa je imel fokusirano ciljno skupino. Na vprašanje, kako dojemajo problematiko dezinformacij, večina pravi, da je to problem, ocenjujejo, da 50% prebivalstva prepozna lažne novice, da so glavni kanali za širjenje lažnih novic družbena omrežja in da je treba problem nagovoriti s mehkim pristopom, s krepitvijo medijske pismenosti. Vonta je povedala, da gre za pomembno temo, čeprav se je na začetku zdela čisto nenevarna, pri borbi s tem pa je težko najti skupen okvir. Morda se bo kaj premaknilo zdaj, ko je bila sprejeta nova proračunska postavka za medijsko pismenost. Marovt je spregovorila kot udeleženka v procesu preverjanja lažnih novic, zaenkrat so na POP TV edini s tem, uvedli pa so t. i. fact checking zato, ker se zavedajo izjemnega pomena besede in slike, s čimer so naredili preboj. Manipulacij je veliko več, kot se jih zavedamo, zato upa, da bo to postal stalen projekt. Merljak Zdovc je poudarila, da so kot novinarji tudi odgovorni, kako se obnašajo kot posamezniki na družbenih omrežjih, so pa priznali, da so tudi sami že nasedli lažnim novicam. Pomembni so mali koraki, zato je najbolje začeti pri šolah.

Barbara Kampjut je povedala, da so v šolah nekaj let nazaj ugotovili, da jih digitalni mediji ogrožajo, saj so otroci postali lastniki pametnih telefonov, zato so uvedli prepovedi, a zdaj se je pojavil nov problem – digitalna tehnologija bo morala postati del učnega procesa in šola je pred velikim izzivom, kako digitalno opismeniti otroke. Manjka neka jasna vizija glede tega, k čemur je Delakorda dodal, da ne razmišljamo dovolj o tem, kako razumeti tehnologijo, ampak samo, kako jo uporabljati. Pomembna je medijska pismenost, so ugotovili, predvsem učenje kritičnega pristopa, vrednotenja medijev. Na tej točki se je v publiki sprožila razgreta debata, ki ni ponehala še po koncu dogodka, saj so nekateri opozorili na neustreznost pojmov, s katerimi sogovorniki upravljajo v okviru napovedane medijske pismenosti. Gosti se vseeno niso pustili preveč motiti in predstavili predmet Digitalna vzgoja, ki poteka na Osnovni šoli Franceta Bevka, izvedbo programa pa je omogočila MOL. Gre za učenje odgovorne uporabe medijev, pri čemer je Zavod Časoris pripravil sklop Medijsko opismenjevanje, izvajala pa ga je Merljak Zdovc. Za konec pa je predstavila še svoj slovenski prevod igre Bad News, ki jo je ustvarila Univerza v Cambridgeu, ko jo igraš, pa ugotoviš, kako zadeve funkcionirajo v realnem svetu, saj dobiš vpogled v to, kako nastane lažna novica. Vsak izmed gostov je potem poudarjal pomembnost svojega področja in nasploh se je debata s publiko nadaljevala v prav srdito razpravo.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 21. marec 2019

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.