Le-ta faconetel vam šenkam Trubarjeva hiša duhov (Temačne plati veselega decembra), 15. 12. 2014

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

dobri možjeTrubarjeva hiša duhov je projekt, ki se z nekoliko drugačnega kota loteva družbenih klišejev; bodimo bolj točni – v trenutni inkarnaciji gre zlasti za praznike. Slovenci smo narod, ki ima v svojem izročilu precej praznikov, bodisi takih, ki jih poznajo povsod po svetu, bodisi nam lastnih, a kljub temu silno radi uvažamo tuje. Da se razširi ponudba. Da se ljudje veselijo demokracije in multikulturnih izmenjav, tipoloških analogij in konvergenc. Pa vendar … ne bodimo zagrenjeni, pustimo ob strani import/export, pustimo ob strani tudi razmišljanja o lastnih dolgoletnih izročilih vobče in se posvetimo zadnjemu izmed dogodkov Trubarjeve hiše duhov: Temačne plati veselega decembra (Prihaja trojka!) se je imenoval performativni literarni večer, ki smo ga imeli priložnost videti in slišati pretekli ponedeljek.

 

V izvedbi Anje Radaljac in Aljaža Krivca (ki je tokratni avtor teksta) smo se podali na pot po veselem decembru. Hej, to je mesec, v katerem nas obiščejo vsem znani dobri možje. Hej, to je takisto mesec, v katerem se zgodijo čarobne stvari – vsi dobijo darila, na svetu je mir, ljudje so vsaj za hip blagoslovljeni, ne da bi se pri tem gledalo na spol, raso, premoženje … December je mesec, ko smo vsi zares božji otroci, katerim so na široko odprta vrata trgovin, bleščeče se svetijo izložbe in po zraku frčijo živali.

 

 

Vendar pa ima veseli december tudi svoje temačne plati in to je bila rdeča nit dotičnega performativca. Zasedba A+A natančno pozna družbeno mentaliteto, premore pa za svojo starost nadvse razveseljiv in vedno znova začudujoč šaržer literarnega in glasbenega znanja, ki ga s pridom obrne v nadvse učinkovito satiro, s katero prikaže slepilo in privid današnjega sveta. Občinstvo protagonista ves čas držita v budnosti in napetosti, humor pa, na srečo oropan vsega našemalekliničnega in šimekovskega, ki nakrohotava množice po dvoranah in ekranih, je inteligenten, konstantno konsistenten in, poznavši našo literarno sceno, redek kot listje na iglavcih ter zato izjemno dragocen.

 

 

Kaj smo torej, če smemo utemeljiti zgornje navdušenje, sploh gledali? Prišli so trije možje, trije dobri decembrski možaki, ki razveseljujejo staro in mlado širom sveta. Prvi je Miklavž, ki ga spremljajo razgrajaški parklji. Drugi je v rdeče-belo oblečeni Božiček z jelenjo vprego, ki vleče sani in prinaša darila z značilnim smehom “ho ho ho”. Tretji je Dedek Mraz, dobri kamerad s sivo kučmo in belo brado, ki prinaša bonbone in pisane balone. Vsak ima svoje pesmi, ki se pojejo, običaje, ki ga spremljajo … A sprašujemo se: kaj sploh pomeni to: “dobri mož”? Kakšne konotacije se zares skrivajo v pesmih? V performativcu je vsak mož umeščen v svoj družbeni habitat: o Miklavžu nas nagovori župnije glas, Božiček je vpet v fiskalna obdobja in obračune velikih korporacij, pri Dedku Mrazu slišimo nagovor tovarišicam in tovarišem. Vsa naša zgodovina, ki je tudi zgodovina Evrope in Novega sveta! Vse naše blodnje, ki se iskrivo vrstijo skozi obdelave pesmi in klasičnih del/običajev/nebuloz – A+A ne izpustita prav ničesar! Še več, na koncu dobimo božično pesem, dobrega starega Dickensa v neoliberalni mentaliteti, ki se, roko na srce, tudi pri nas že nekaj časa kaže v osladnosti ob čakanju Miklavža, v nakupovalnih mrzlicah, ko Božiček zajezdi svoje sani in ob vedno večji nenaklonjenosti “komunističnemu” simbolu Dedka Mraza, že skorajda odvečnega tretjega moža.

 

 

Ker sta A+A postregla s kupom referenc, naj še podpisana z eno: poznate pesem o Sidrahu, Mesahu in Abednagu? Uh, ja, več jih je, a v mislih imava eno: The Fourth Man. V pesmi je to božji sin, ko Belšacar zakuri druge tri. Pri nas? Pri nas bo treba v veseli december uvesti še četrtega, ki bo vzel pod okrilje tretjega in nekolikanj vzgojil prva dva. Ali obratno? Odvisno, pod katero barvo sodite. Odvisno tudi, ali ste raje vrtni palček z orodjem ali samokolnico. Vsekakor pa upava, da se bo naslednje leto tak perfomativni literarni večer ponovil, če ne zaradi drugega, pa zato, ker se mora. Nujno. V premislek in v požug glavam, ki se rade obračajo na ražnjih!

 

 

Pa dober tek in vesele praznike!

 

 

Lenka in Matej Krajnc

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.