TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE   

 

ponedeljek, 26. februar, ob 17.30

Fejstbukerji: Ti si čist normalen (literarni dogodek)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

trubarca
0: OTROCI NA OBISKU - vrtec Jelka – ogled lutkovne predstave Knjižna čajanka pri vešči Smilji, ki otrokom pripoveduje nove, sveže, manj znane zgodbe, pravljice in pesmi; nastopata lutkarica Katja Povše, pravljičarka Rada Kikelj.

OB 19.00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI - Luka Prinčič, Prosto programje, sodelovanje in umetnost - nekaj zvokov, podob in premislekov; kibridna predstavitev Luke Prinčiča, ki deluje na področju zvoka in intermedijev.
-
Ponedeljek, 17 November 2014 11:39

mrgPredstavljajte si, da ste pisatelj. Pa ne povprečen pisatelj, ampak zelo uspešen, prodajan in nasploh moderen pisatelj, za katerega se zdi, da ne išče besed, ampak besede najdejo njega. Z eno besedo, izjemen. Recimo še to, da se imenujete Jasper Gwyn, imate 43 let in se vam obeta bleščeča kariera. Potem pa se nekega lepega dne pisanju knjig preprosto – odpoveste. Tega pa ne naredite tako pri sebi, potiho in morda rahlo neodločno, ampak »javno« – članek o tem, česa ne boste več počeli, objavite kar v Guardianu.

 
Sreda, 12 November 2014 15:43

historyTežko kdorkoli danes trdi, da je pripadnik nekega drugega časa. Četudi si že lahko prizadevamo, da bi obudili neka nostalgična leta, smo v končnem sklepu vsi ujeti v realnosti, ki je sedanjost – v vsakodnevno rutino, v nenehnem izpostavljanju informacijam, navsezadnje smo vsi vpeti v stresno doživljanje kapitalističnega sistema. Preteklost ostaja stvar interpretiranja in analize, opazovanja sprememb in transformacij. V njej se skriva podlaga za refleksijo, ki nam omogoča kritično vrednotenje že storjenega. A tekom 20. stoletja so (z nastopom postmodernizma) zgodovinske reference in splošno poznavanje zgodovine pričele izgubljati na teži. S tem se je zamajal naš kolektivni zgodovinski spomin. Pomembneje kot recimo poznavanje državnih praznikov postalo pomnenje rojstnih dni. Zgodovina se je odprla prilagajanju in reinterpretiranju in s tem se je začela izgubljati zgodovinska doslednost.

 
Sreda, 12 November 2014 14:44

dvozivke»Ne seri, umetnik. Jaz vem, kakšne barve je žalost,« pravi Tahir Omerović v eni izmed kratkih zgodb prvenca Zorana Kneževića, Dvoživke umirajo dvakrat. V zbirki je najbolj opazna prav navezava na življenja priseljencev iz bivše Jugoslavije, a kot je avtor avtor sam poudaril v nekem intervjuju, je vezno tkivo zbirke tudi bolečina, ki povezuje vse junake ne glede na to, katerih narodnosti so. Razlogov zanjo je več, večinoma pa gre za dogodke, ki so neposredno povezani s politično in socialno situacijo v bivši Jugoslaviji (vojna in posledično migracije, nesprejetost v družbi ter z njo povezani težavni odnosi med protagonisti). 

 
Petek, 07 November 2014 13:25

Pred kratkim se je med enim od seminarjev na moji študijski smeri, natančneje med Prevajanjem v angleščino, vnela zanimiva debata o tendenci prevajalcev, da določenih angleških besed sploh ne prevedejo, temveč enostavno »poslovenijo«. Ste opazili, da sem namesto težnji napisala tendenci? To sem tokrat sicer storila namerno, vendar vam beseda, če vas nanjo ne bi opozorila, najverjetneje sploh ne bi padla v oči, raba besede tendenca je namreč tako razširjena, da nanjo skorajda ne gledamo več kot na poslovenjenko angleške besede tendency, temveč kot na izraz, ki je težnji popolnoma enakovreden, pa še bolj učeno zveni.

 
Petek, 07 November 2014 13:12

svečkePred časom sem se v poročilu z dogodka spraševala, kako smiselna je organizacija klasičnih literarnih večerov, tokrat pa bom storila ravno nasprotno, in sicer komentirala prvi performativni literarni večer v organizaciji Trubarjeve hiše literature, ki je 31. 10. 2014 odprl serijo Trubarjeva hiša duhov.

 
Petek, 07 November 2014 12:04

droge27.10.2014 se je v prostorih Trubarjeve literarne hiše odvil literarni večer. Gostje so bili trije nemško govoreči pisatelji, Selim Özdogan (DT), Milena Moser (CH) in Peter Rosei (AU), ki so brali odlomke svojih romanov. Protagonisti vseh treh romanov imajo nekaj skupnega = uživajo mamila – eden zaradi tega, da bi ubežal realnosti, drugi iz čiste radovednosti, ker je tako osupljivo in enostavno fantastično, tretja pa čisto po pomoti.

 
Torek, 04 November 2014 13:55

kulturna politikaV Trubarjevi hiši literaturi se je v sredo 29. oktobra 2014 začela serija okroglih miz, ki jih organizirata uredništvi revij Pogledi in Razpotja. Namen serije je, da bi ustvarili prostor v katerem bi lahko stekla beseda o (domači) kulturni politiki, ki je po mnenju organizatorjev potrebna temeljitih sprememb. Prva, lahko bi rekli tudi otvoritvena, okrogla miza si je za cilj zadala pokazati s prstom na tiste točke v kulturni politiki iz katerih lahko sploh razvijemo nekoliko bolj specifično naravnane debate, ki bi se naj zvrstile v naslednjih mesecih.

 
Četrtek, 30 Oktober 2014 14:47

gogasabinaSabina je na prvi pogled enostaven roman, ki bralca ne zaposli za dolgo. Pa vendar vsebuje nekaj kompleksnih idej, ki zelo dobro odslikavajo dobo, v kateri živimo. Ukvarja se namreč z razkorakom med idealno ljubeznijo in resničnostjo, slika pa tudi prepad, ki zeva med željo po partnerstvu in bližini na eni strani ter težnjo po svobodi in samoti na drugi.

 
Četrtek, 30 Oktober 2014 14:44

brezreklamSam se načrtno trudim, da bi se tudi fizično čim bolj izmaknil oglaševanju. Kot vozač sem na relaciji Ljubljana – Kranj na Celovški cesti (iz centra do Šentvida) deležen salve kvazi-spektakelskih jumbo plakatov, ki jih skušam med vožnjo v čim večji meri ignorirat. Kot uporabnik mestnega prevoza se, v skladu s povedanimi – najraje vozim na starejših avtobusih, ker jim (še) niso vgradili javnega multimedija GEM. A kljub tem ukrepom sem dnevno deležen obveznega odmerka ravno prav oglaševanja tiste vrste, ki se mu skušam izogniti, in to na mestih, kjer bi jih pravzaprav še najmanj pričakoval; v času, ki ga posvečam svojim bližnjim.

 
Sreda, 29 Oktober 2014 19:25

youngPoezijo grobov in noči lahko srečamo pod različnimi poimenovanji, ki pa imajo v središču vselej pojem »grobov«. Najsigre za poezijo noči in grobov, poezijo grobov, nagrobno poezijo ali pa razumevanje skupine pesnikov kot pripadnike zagrobne šole, v denimo angleščini jih najpogosteje srečamo pod pojmom Graveyard Poets, včasih, a redko, pa tudi pod pojmom Graveyard Poetry. Z dodajanjem »noči« in poimenovanjem, ki je osrediščen na poezijo kot tako, ne pa skupino nekih ustvarjalcev, je slovenski prostor nekakšna izjema: v španščini se namreč srečamo z izrazom poetas de cementerio, v italijanščini scuola cimiteriale v denimo češčini pa hřbitovní škola.

 

Stran 37 od 39

<< Začetek < Prejšnja 31 32 33 34 35 36 37 38 39 Naslednja > Konec >>

Zadnje novice

Odprlo se nam je ...

 

[ker je občutje prvo]

ker je občutje prvo

kdor si daje količkaj opravka

s sintakso stvari

vas nikdar ne bo povsem poljubil;

 

biti ves znojen

ko Pomlad na svetu

 

odobrava moja kri,

in poljubi so primernejša usoda

kot modrost

gospa prisežem pri vseh rožah.

Ne jočite - moj najboljši umski gib je manj

od enega prhuta vaših vek ki pravi

 

da sva drug, za drugega: potem

se smejte, zleknjeni pri meni

ker življenje ni odstavek

 

In smrt po mojem ni noben oklepaj 

 

E.E. Cummings - prevod Uroš Mozetzič

 

 
 
 
 
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.