Vabimo vse, ki ste prebirali naš knjižni seznam, vse, ki si želite spoznati Tino Kozin, Zorana Kneževića in/ali Vladimirja Štefaneca, vse, ki si želite prisluhniti čudovitim komadom Astorja Piazzolle, (kontrabas: Gašper Livk, violina: Katarina Radaljac), vse, ki bi radi z nami popili skodelico toplega čaja in ob klepetu prigriznili košček peciva, vse, ki bi radi z nami govorili o prebranih delih ali pa bi nam radi priporočili kakšno knjigo za prihodnji mesec, da se nam pridružite na naši prvi sproščeni literarni čajanki prihodnji četrtek, 23. 10. ob 19:00.

Brina Steblovnik

Že od konca srednje šole spadam med ljudi, ki se zelo težko učijo doma. Če mi v grlo ne teče voda, sicer še gre, če pa je izpitni rok nevarno blizu, obstaja zelo velika verjetnost, da bom popoldne preživela na postelji in se smilila sama sebi, ker mi primanjkuje motivacije. Rešitev za podobno nedisciplinirane ljudi, kot sem sama, in tiste, ki doma dejansko nimajo mirnega kotička za študij, tako predstavljajo knjižnice in čitalnice po Ljubljani.

Dvojnost, ki jo lahko razumemo kot soobstoj dveh nasprotnih med seboj enakovrednih sestavin oz. stanj je tako v našem jeziku kot tudi v življenju vseprisotna in zanjo že stoletja obstajajo številne prispodobe – črno-belo, živo-neživo, družboslovje-humanistika, tradicija-razvoj ipd. A na tem mestu se odpira vprašanje, koliko izmed teh dvojnosti (oz. dvojic) je človeško ustvarjenih in koliko izmed teh ima tudi jasno ideološko ozadje. Ali je v drugačnih življenjskih okoliščinah, razvoju mišljenja ter vplivih nanj možno bolj celovito dojemanje sveta? Koliko je takih tematskih polj, kjer je dvojnost odpravljiva in smo jo zmožni tudi preseči? 

Na prvem iz letošnjega sklopa dogodkov Trubarjeve hiše literature »Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si« se je v vlogi bralca predstavil Miha Mazzini, pisatelj, publicist, scenarist in človek mnogih zanimanj. Da je Mazzinijev bralni opus ogromen, je najbrž jasno vsakemu od nas, presenetljivo ni niti dejstvo, da je, tako kot večina pisateljev in ljudi s področja kulture, knjige pričel požirati zelo mlad. In prav to je izhodišče, na katerega se bom navezala v sledečem članku – kako pomembno je, da mlad človek bere, dotaknila pa se bom tudi vprašanja, v kolikšni meri nanj vpliva to, kar bere. Branje v mladosti ni ključno samo zaradi širjenja besednega zaklada, kot bi si morda mislili. Seveda je zaželeno, da šolarji poznajo nekoliko več izrazov kot samo tiste, ki so se jih naučili ob gledanju risank ali igranju igric, a prav tako kot za bogatenje jezika je branje ključno za spodbujanje koncentracije. In ne, prebiranje tvitov ali statusov vaših Facebook prijateljev tu žal ne šteje.

Najbrž ste že kdaj vzkliknili, da se v Sloveniji nič ne dogaja. Da k nam ne prihajajo največje glasbene skupine, največja literarna imena, ni velikih festivalov, niti ne velikih gledaliških skupin, navadili smo se na vselej isto sekcijo nizkih trobil v filharmoniji in istih opernih pevk in pevcev, pa še politični shodi so ves čas več ali manj isti, da o čem drugem ne izgubljam besed.

V kolikor spremljate slovensko literarno sceno, gotovo veste, da literarni dogodki veljajo za tisto ''nujno zlo'', ki ni nikomur posebej v veselje - ne prijateljem avtorjev, ki so že neštetokrat slišali iste prebrane odlomke, ne založnikom in urednikom, ki pomembne literarne problematike težko naslovijo na širšo javnost, ker se zdi, da širši javnosti za tovrstne probleme sploh ni mar. 

Dragi obiskovalci, cenjene obiskovalke! ;) Že v pretekli sezoni smo se družili ob knjigah in kulturi; z nekaterimi v procesu ustvarjanja programa Trubarjeve literarne hiše, z drugimi ob skodelici čaja v čitalnici. Tudi v svojem imenu bi vas rada povabila, da se nam pridružite tudi letos. Za vas pripravljamo mnogo novega ...

Deset dni pred začetkom nove programske sezone je le prav, da vas ekipa Trubarjeve hiše literature spomni, da nas kultura s svojo živostjo postavlja pred nove, še drznejše izzive ...