.

TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE

 

 

Trubarjeva hiša literature je do nadaljnjega ZAPRTA.

 

 

 

 

 

 

 

 

trubarca
0: OTROCI NA OBISKU - vrtec Jelka – ogled lutkovne predstave Knjižna čajanka pri vešči Smilji, ki otrokom pripoveduje nove, sveže, manj znane zgodbe, pravljice in pesmi; nastopata lutkarica Katja Povše, pravljičarka Rada Kikelj.

OB 19.00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI - Luka Prinčič, Prosto programje, sodelovanje in umetnost - nekaj zvokov, podob in premislekov; kibridna predstavitev Luke Prinčiča, ki deluje na področju zvoka in intermedijev.
-
Ponedeljek, 01 Marec 2021 00:00

2020-10-03-interview-mit-polona-fijavz-dataV torek, 16. februarja 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Polono Fijavž, dopisnico iz Berlina od leta 2015. Govorili sta o njenem celovečernem dokumentarcu 20. stoletje Jurija Gustinčiča (2011), v katerem je prikazala življenje in delo legendarnega novinarja Jurija Gustinčiča. Gostja je študirala filozofijo in sociologijo kulture, potem pa jo je odneslo v novinarstvo. Že od majhnega jo je zanimala politika, brala je časopise, sploh pa jo je navduševala televizija, želela si je voditi kakšno oddajo. Ko je začela delati v zunanjepolitični redakciji prek študenta, ji je delo priraslo k srcu, počasi je napredovala do tega, da je postala del redakcije. Spremljala je zunanjo politiko, zanimale so jo nove članice EU, potem je začela še z Zrcalom tedna, ki je bilo velik izziv, najboljši del poklicne kariere pa je bilo vodenje in urednikovanje oddaje Globus, ker ji je bilo omogočeno, da izbere temo in jo predstavi na način, kot si je sama želela – vse je bilo odvisno od nje in to ji je bilo neizmerno všeč. Pokrivala je evropsko politiko nasploh, njena neizmerna želja pa je bilo tudi dopisništvo, ki se je uresničila leta 2015 z odhodom v Berlin. Spremljati od blizu tamkajšnje politično dogajanje je privilegij, je povedala, tudi to, da ima dostop do tiskovnih konferenc, da lahko zastavlja vprašanja. Imeti dopisnika na terenu se ji zdi ključno za vsak resen medij, v Berlinu je sicer trenutno preko 500 novinarjev z vsega sveta, so tudi precej organizirani in pripravljajo srečanja s kakšnimi večjimi osebnostmi, do katerih sama ne bi nujno imela dostopa. Manj časa ima sicer za obrobne zgodbe, za kakšne kulturne dogodke, ker je v Sloveniji toliko zanimanja za dnevno politiko in ker tako prežema družbo. Pokriva pa še Poljsko, Češko, Slovaško, Dansko in Islandijo.

 
Četrtek, 28 Januar 2021 10:00

FB COVER

Umetnost kritike 2020

Društvo slovenskih literarnih kritikov je pripravilo kritiški simpozij, na katerem so se med 3. in 4. decembrom 2020 srečali slovenski in tuji umetnostni kritiki ter kritičarke. Več na spletni strani!

Sodobno kritiško besedilo ima v zmesi družbenega, metodološko-teoretskega in publicističnega mnogo obrazov in oblik. Skoraj zagotovo je mogoče tudi trditi, da prostor kritike ni prostor, v katerega bi potencialni naslovnik vstopal naključno. Kako pa vidita zmožnost in meje kritiškega besedila njegova avtorica ali avtor? Komu ga pravzaprav namenjata? Gostje letošnjega simpozija so odgovarjali na krovno vprašanje: Kaj je kritika?

Virtualni prispevki, pogovor s tujimi kritiki in živi prenos okrogle mize s slovenskimi kritiki so bili v okviru simpozija dostopni na spletni strani simpozija. Po končanem simpoziju pa vam omogočamo prebiranje prispevkov, ki so objavljeni na spletni strani Trubarjeve hiše literature.

 
Četrtek, 28 Januar 2021 00:00

lukecassidyLjubil je domovino, da se je razjokal že ob samem imenu njenem; na očitni cesti ji je ponujal svojo srčno kri in trpel je hudo, ker ni bilo tistih dob nikakšne priložnosti za plemenito junaštvo. Pa da bi si vendarle ne mogel očitati brezdelja in mlačnosti, je stikal po skrivališčih za strahopetci, tiholazci in sebičneži, in kogar je zalotil, ga je zgrabil za ovratnik ter ga vlekel brez milosti na kamen sramote. Kadar je stopal med ljudmi z napetimi koraki, visoko čelo ovenčano s svetlimi kodri, so kazali za njim, šepetali: »Glejte ga, to je tisti, to je on!«

Ivan Cankar: Ogledalo (kratka zgodba)

 
Četrtek, 28 Januar 2021 00:00

robertkuretV eseju se bom ukvarjal z nekim kritiškim aspektom, ki me že dolge bode. Gre za nek kriterij, za katerega sem opazil, da mu sledim, ko ocenjujem različna filmska in prozna dela. Ki ga, na nek način, v delih tudi iščem. Zato je ta esej naravnan tudi kot samorefleksija nečesa, čemur sem doslej pri ocenjevanju sledil bolj kot občutku. Morda ta kriterij ni dovolj širok, da bi vanj sodila vsa dovršena dela, morda pa je po drugi strani tako širok in tako splošen, da lahko vanj z malo argumentacijskega truda spravimo karkoli; a ker vem, da mi je osebno ta kriterij pomemben, se mi zdi edino pošteno poskusiti govoriti o njem. Recimo, da je delovna verzija tega kriterija vprašanje, ki se mi vedno znova vrača: ali je delo radikalno razvilo svoje nastavke? Ali je šlo »do konca«? In kaj to, da gre do konca, sploh pomeni? In kako se naj sploh zgodi to »radikalne razvitje svojih zastavkov«?

 
Četrtek, 28 Januar 2021 00:00

nikasvab 1V svojem prispevku bom predstavila odnose, pozicije moči in hierarhijo, ki se vzpostavljajo na relaciji kritičarka – umetnica – institucija/producent. Nekaj izhodišč za definicijo kritike sem povzela po Foucaultovem eseju Kaj je kritika? in Budnovem predavanju Umetnost in kritika v kuriranju preteklosti, znotraj referata pa si bom zastavljala vprašanja, na katera bom skušala odgovoriti v zadnjem delu tega besedila, v Manifestu kritike. Osredotočala se bom na kritiko s področja uprizoritvenih umetnosti, izhajala pa bom predvsem z lastne pozicije kritičarke in umetnice.

 
Četrtek, 28 Januar 2021 00:00

ondrejbuddeusČe želimo pri spoznavanju neke teme dognati nova dejstva ter se izogniti špekuliranju, potrebujemo urejene podatke in pravilno postavljena vprašanja, ki jih lahko prevedemo v naš algoritem iskanja. Takšen pristop ima prednost pred ugibanjem, empatijo in izkušnjami. V tem se skriva razlika med hard in soft knowledge (trdim in mehkim znanjem). Če pa se moram zamisliti nad kritiko v literaturi, mi ne preostane nič drugega, kot da jo obravnavam skozi mehko znanje. V koncih, o katerih je govora – to je Češka in češka književnost leta 2020 – jasnih podatkov o kritiki ne meri nobena študija ali poglobljena literarnosociološka sonda, zato se na dobro kvantificirane podatke ne da opreti. Ker želim nadaljevati vsaj nekoliko metodično, bom poskusil črpati iz osebnih izkušenj ter se sklicevati na kontekst, v okviru katerega sem le-te pridobil.

 
Četrtek, 28 Januar 2021 00:00

danielterklNajprej bi se želel zahvaliti za vabilo, da lahko na tem simpoziju predstavim svoj prispevek. To povabilo sploh ni samoumevno, saj sam ne sodelujem neposredno v literarnokritiškem diskurzu, temveč sem se v zadnjih letih gibal na določenem, implicitnem, v periferijo pomaknjenem področju literarnokritiškega polja: na področju posredovanja sodobne književnosti. S tega stališča moj prispevek poroča o določenih upih in pričakovanjih, hkrati pa posreduje nekaj opažanj k literarni kritiki.

 
Četrtek, 28 Januar 2021 00:00

larisajavernikUVOD

Bolonjski knjižni sejem je leta 2019 med svoje vsebine uvrstil intermedialni projekt, v katerem v ospredje postavlja dve pomembni veji umetnosti za otroke v obdobju zgodnjega otroštva (od nič do šest let): literarno in gledališko. Dejstvo, da je bolonjski knjižni sejem med svoje vsebine uvrstil tudi povezovanje literarnega z gledališkim medijem, kaže na prakso, ki je v gledališčih za najmlajše po svetu že nekaj časa prisotna, hkrati pa je, še posebej na evropski ravni, viden tudi precejšen porast zanimanja in spodbujanja tovrstne kulturno-umetnostne vzgoje ter intermedialnosti. Nadalje je realizacija tovrstnega projekta pomembna tudi zato, ker sta literarna in gledališka produkcija za najmlajše in njuno vrednotenje še vedno nekoliko odrinjeni iz akademskih in kritiških krogov. Prispevek se posveča raziskovanju možnih vzrokov za tovrsten primanjkljaj, predstavitvi problematike, ki se vzpostavlja okrog dvojnega naslovnika, okrog odnosa med odraslimi ustvarjalci ter otroškimi naslovniki, ter išče možne kritiške vstope znotraj prenosa otroških kulturno-umetnostnih vsebin.

 
Ponedeljek, 25 Januar 2021 00:00

b721d5565abb883a43a0050ae393a4e7V sredo, 20. januarja 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Vlasto Jeseničnik, ki je dopisnica iz Moskve. Gostja se je v novinarstvu znašla že pri 19 letih, ko je prišla kot študentka iz Maribora v Ljubljano, je začela delati na RTV Slovenija kot mlajša dežurna, to je bilo začetniško delo novinarja, potem pa je kar hitro dobila priložnost najprej v Studiu City, kjer je nabirala predvsem znanja vodenja oddaj v živo, ker pa si je od nekdaj želela v tujino, se je prijavila za dopisniško mesto in najprej končala v Rusiji in potem še v ZDA, rekla bi, da je uresničila svoje karierne sanje. Pri dopisništvu je ključno, da poznaš jezik države, v kateri si, je poudarila, saj sicer ne zaznaš nians, ki so izjemno pomembne za razumevanje sogovornika. Ko je šla prvič v Rusijo, je sicer znala rusko, a vseeno doživela nek začetni šok, se je pa hitro ujela in se znašla v novem okolju. Rusija se je od njenega prvega mandata dopisnice do danes močno spremenila – medtem ko je Amerika zamenjala že pet predsednikov, je v Rusiji še vedno na oblasti Putin, močno je zaznamoval politično življenje v Rusiji. V času, ko je prišla, je bila veliko bolj tolerantna, nesporno je bila revnejša in z več kriminala, a nikakor ne moremo primerjati Jelcinove in Putinove Rusije, saj je Putin prišel na oblast, ko so se razmere začele stabilizirati, Jelcin pa je prišel v turbulentnem času. V prvem Putinovem obdobju je bila še relativno svobodna, kmalu pa je šla v avtoritaren sistem, kjer je danes, kar vpliva tudi na delo medijev, ne samo ruskih, ampak tudi delo dopisnikov. Nekateri mediji so se morali celo registrirati kot tuji agenti. Po njeno je Putin nekakšen novodobni car, možnost ima kandidirati še dvakrat, torej bi lahko bil na oblasti še krepko v svoja osemdeseta leta. Spregovorili sta tudi o situaciji z Navalnim, ki se odvija v zadnjih dneh.

 
Ponedeljek, 25 Januar 2021 00:00

Drobcena-Gerta-nasSlikanica v rimah Drobcena Gerta je plod sodelovanja izkušene ilustratorke Hate Hindley in svežega obraza na literarni sceni, Lu Fraser. Britanski umetnici sta ustvarili toplo in navdihujoče delo, ki je z obilico snežnih metežev in britjem vetra odlično družinsko branje za dolge zimske večere. Naslovna Gerta je mlada predstavnica dolgodlakih votlorogih jakov, impozantnih živali, ki s svojo velikostjo in pokončno držo v neprijaznih življenjskih pogojih vzbujajo skoraj strahospoštovanje – Gerta pa je še majhna, kar jo strašno moti. Zvedava in navihana mladička s pisano pleteno kapico začara na prvi pogled, saj je njena želja – postati velika in odrasla – tako univerzalna, da v vseh vzbudi vsaj kanček nostalgije. Sploh prisrčen je prizor, ko Gerta skrušeno sedi ob drevesu, kamor vrisuje črtice za rast, ptiček s svinčnikom v kljunu pa jo začudeno gleda – slika nas takoj ponese v lastno otroštvo, ko so starši na podboje risali naše višine in kako smo takrat tekmovali sami s seboj, s sorojenci in z vrstniki. Skozi njena prizadevanja, da bi postala velika, je moč hitro spoznati vsakdanje navade in obnašanje jakov, ki živijo v tropu oziroma čredi, veliko kopitljajo po nevarnih gorskih previsih in se nasploh najbolj udobno počutijo sredi najhujšega mraza. Prednost take predstavitve je, da ni prisiljeno didaktična, obenem pa nariše avtentičen in prepričljiv habitat.

 

Stran 1 od 54

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Zadnje novice

Odprlo se nam je ...

 

[ker je občutje prvo]

ker je občutje prvo

kdor si daje količkaj opravka

s sintakso stvari

vas nikdar ne bo povsem poljubil;

 

biti ves znojen

ko Pomlad na svetu

 

odobrava moja kri,

in poljubi so primernejša usoda

kot modrost

gospa prisežem pri vseh rožah.

Ne jočite - moj najboljši umski gib je manj

od enega prhuta vaših vek ki pravi

 

da sva drug, za drugega: potem

se smejte, zleknjeni pri meni

ker življenje ni odstavek

 

In smrt po mojem ni noben oklepaj 

 

E.E. Cummings - prevod Uroš Mozetzič

 

 
 
 
 
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.