TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE

torek, 28. januar, ob 19.00

Kako rast zavesti vodi v globlje odnose? – Viktorija Kos

(predavanje in pogovor)

 

 

 

 

 

 

 

 

j

trubarca
0: OTROCI NA OBISKU - vrtec Jelka – ogled lutkovne predstave Knjižna čajanka pri vešči Smilji, ki otrokom pripoveduje nove, sveže, manj znane zgodbe, pravljice in pesmi; nastopata lutkarica Katja Povše, pravljičarka Rada Kikelj.

OB 19.00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI - Luka Prinčič, Prosto programje, sodelovanje in umetnost - nekaj zvokov, podob in premislekov; kibridna predstavitev Luke Prinčiča, ki deluje na področju zvoka in intermedijev.
-
Torek, 14 Januar 2020 10:00

vsi-so-videli-mackozivijo-zivijoAmeriški avtor Brendan Wenzel ni samo avtor in ilustrator mnogih slikanic, ampak je tudi predan okoljevarstvenik; v sodelovanju s številnimi organizacijami si prizadeva za ohranitev divjine in ogroženih živalskih vrst po celem svetu, najbolj dejaven je v jugovzhodni Aziji. Strast in poslanstvo pa nista samo del njegovega delovanja, ampak tudi ustvarjanja, saj so njegove slikanice možno zaznamovane s poudarjanjem pomena dialoga, skrbi za okolje in tega, da ne smemo gledati samo sami nase, ampak se moramo znati vživeti tudi v druge. V slovenščini sta trenutno dostopni dve njegovi deli, in čeprav je slikanica Vsi so videli mačko bolj nagrajena in mednarodno prepoznavna, je sploh glede na trenutno dogajanje v Avstraliji in še prej v brazilskem pragozdu bolj aktualna slikanica Živijo, živijo, ki se ukvarja z (ogroženimi) živalskimi vrstami, pa tudi bolj povezana z njegovo strastjo in življenjskim poslanstvom.

 
Petek, 20 December 2019 13:00

zavetjeFrancoska avtorica Céline Claire se z Zavetjem v slovenščini predstavlja prvič, za slikanico pa se je povezala s Qin Leng, ilustratorko kitajskega porekla, ki živi in dela v Kanadi. Skupaj sta ustvarili prikupno zgodbo o sebičnosti in gostoljubnosti, ki po osnovni premisi spominja na nekatere, ki so se nam že precej usidrale v zavest. Gre namreč za zgodbo o živalih, ki se pripravljajo na hude čase (po navadi zima, tokrat nevihta), kopičijo zaloge in se obnašajo nadvse odgovorno, potem pa med hudo uro nekdo, ki se iz znanih ali neznanih razlogov ni pripravil, ostane zunaj, sredi hude ure, in prosi za pomoč, za zavetje. Tu je že slovenska basen Muren in mravlje, ko brezskrbni muren lenari in se zabava, mravlje pa se marljivo pripravljajo na slabše dni. Potem pa sta seveda zelo sorodni še pravljici Mojca Pokrajculja in Rokavička. Je pa med njimi vseeno kar nekaj bistvenih razlik, h katerim se še vrnem.

 
Četrtek, 19 December 2019 00:00

Zid-sredi-knjigeZid-sredi-knjigeČeprav je ameriški ilustrator Jon Agee na sceni že dolgo časa (svojo prvo knjigo je izdal leta 1982) in je tudi razmeroma prepoznaven (hvalil ga je celo slavni Maurice Sendak, avtor kultne Where the Wild Things Are), ga pri nas šele dobro začenjamo spoznavati. Lani je pri založbi Skrivnost izšla njegova knjiga Življenje na Marsu, letos pa se ji je pri založbi Grlica pridružila še fascinantna in provokativno naslovljena Zid sredi knjige. Gre za dve izmed njegovih najnovejših slikanic, in obe delujeta na principu neke domislice, ki jo avtor potem izpelje po svoje. Zid sredi knjige že s svojim naslovom nakazuje, da bo metatekstualen, da bo torej šlo za knjigo, ki se »zaveda« tega, da je knjiga. To v praksi pomeni, da se knjiga sama sproti komentira, kar je za radovedno in nadobudno otroško publiko še posebej zanimivo. Ob branju takih knjig se namreč zdi, da ima avtor neko magično moč, saj z bralcem neposredno komunicira kar izmed strani.

 
Ponedeljek, 02 December 2019 00:00

74209209 2467713210161618 3715338696078131200 oV sredo 27. novembra 2019 je v Trubarjevi hiši literature potekala bralno-improvizirana predstava na podlagi kar šestih nastajajočih besedil mladih uveljavljajočih se avtorjev. Besedila nastajajo v sklopu delavnic društva KUD Krik pod mentostvom Simone Semenič, Mareta Bulca in Ane Duša. Bralno uprizoritev bodo besedila doživela na 4. Festivalu dramske pisave Vzkrik (19. 3. - 22. 3. 2020) v MGL, tokrat pa so jih v življenje pripeljali improvizatorska velemojstra Urša Strehar Benčina in Tomaž Lapajne Dekleva ter glasbenik in glasbeni improvizato Urh Mlakar.

Če je že odnos med dramskim besedilom in njegovo uprizoritvijo pogosto nepredvidljiv in poln možnosti, je odnos med nastajajočim tekstom in improvizacijami, ki so nastale kot vtis prvega branja, lahko še bolj zanimiv in razgiban. Trije improvizatorji so tekste namreč prebrali samo enkrat in tako poskusili ohraniti odprto glavo vsem asociacijam in (lahko tudi napačnim) interpretacijam dram in dramskih odsekov. Posvetili so se izključno vtisom prvega, skoraj naivnega branja. Tako so se skozi improvizacijske impresije pokazali na prvi pogled morda neopazni komični ali tragikomični elementi nastajajočih tekstov. V nekajminutnih prizorih, ki so se začeli in končali in medias res, se je tekst nekje bolj, nekje manj ohranil, a je vedno služil predvsem kot izhodišče in končna opora. Včasih so nas prizori tako zapeljali v humorno doživetje v študentskem stanovanju, drugič pa so nas zapeljali v težko tovarniško vzdušje ali celo v cirkus. Po koncu vsakega prizora pa so zaradi odprte forme interpretacij, ki je vseskozi (tudi direktno) nagovarjala občinstvo, tudi avtorji dram sami dobili priložnost, da pokomentirajo in dopolnijo to prvo interpretacijo teksta.

Najraje bi se udrla v zemljo Varje Hrvatin in Nervozen sem na način, ki ga ni mogoče opisati Gašparja Mariniča sta tako zaživela skozi humorna prizora norčevanja iz malih banalnosti življenja, Ko ženska postane morilka Nike Korenjak nas je s fokusom na enem izmed likov popeljala v nenapisano ozadje zgodbe, Ena kri Tjaše Mislej pa je interpretatorjem nenehno odpirala nove možnosti uporabe različnih improvizacijskih sredstev in izrazov. Komičen začetek s prvimi nekaj dramami je s tekstom Brine Rafaele Klampfer Paloma (since 1873) odprl še dimenzije uprizarjanja težkega življenja delavcev in vzdušja tovarniških strojev izključno preko uporabe telesa in se z direktnim nagovarjanjem poigral še z družbeno kritičnostjo in težo teksta. Pika na i in zaključek kroga, pa je z vračanjem h komičnemu postal še zadnji, cirkuški prizor teksta Biba Nejca Potočana Leta so tekla, mi pa malo manj, ki nas je potopil v tragikomiko absurda današnjega sveta, v katerem posamezne fragmente prizorov povezovali utrinki opičjega cirkusa.

Pri dogodku, kot je bil ta je verjetno najbolj zanimiv ravno odnos med tekstom, ki še nastaja, in subjektivnim vtisom, ki narekuje improvizirane prizore. Improvizacijsko branje teksta nas za razliko od branja ali bralne uprizoritve namreč popelje v trenutne asociacije, ki na neki točki tekst pustijo za sabo in zaživijo svoje življenje – ter morda tako odprejo nove dimenzije nastajajočega besedila, ali pa seveda popolnoma zgrešijo njegovo misel. To je vendar bistvo te forme – impresije, subjektivnost imaginativnega bralca. Tako nastane plastično prikazana beseda, ki se ne pretvarja, da je več, kot jo ta trenutek razumemo.

Zdi se, da dramski tekst, ki v vsaki obliki (drama, bralna uprizoritev in uprizoritev) zaživi drugačno življenje, improvizacija popelje v popolnoma svoje dimenzije. Preko take uprizoritve teksta improvizatorji namreč lahkotno in z inovativnimi pristopi, ki se jih profesionalno gledališče vse preveč otepa, popelje besedila v svet fizisa in imaginacije, dojemanja in nedojemnaja. Predvsem pa gre pri takem pristopu za zavedanje, da je pri branju včasih OK tudi če ne razumeš – in v tekstu najdeš svoj pomen, pa četudi je ta za avtorja popolnoma zgrešen. Tako je improvizacijsko gledališče po svoje popolen način, da tekst zaživi, še preden si sam lahko lasti svoje življenje in še preden je dokončan.

 

Avtorica poročila: Urša Majcen

Dogodek: 27. november 2019

Deli

 

 
Četrtek, 14 November 2019 00:00

aktualno

V želji po čim širšem literarnem ustvarjanju smo se v Mestni knjižnici Ljubljana odločili, da razpišemo literarne natečaje na temo proze, poezije, dramatike in stripa pod skupnim imenom Oddaj na natečaj v MKL. Gre za projekte spodbujanja ustvarjalnega pisanja, risanja in izražanja mladih avtorjev med 15. in 25. letom v slovenskem jeziku.

Razpisi vseh štirih natečajev so odprti od 15. novembra 2019 do 15. marca 2020.

 

METAFORA – KRATKE ZGODBE

POHAIKUJ – HAIKU POEZIJA IN FOTOGRAFIJA

PREDRAMI SE – DRAMSKO PISANJE

S3P – STRIP

Deli

 
Torek, 12 November 2019 00:00

lit-pop-kultV četrtek, 7. novembra 2019, se je v Trubarjevi hiši literature odvil dogodek z naslovom Literatura in popularna kultura. Voditeljica Sara Špelec se je pogovarjala z Lilo Prap, pisateljico in ilustratorko, prejemnico številnih nagrad, ki ni znana le pri nas, temveč tudi v tujini. O tem priča dejstvo, da je bila na dogodku med občinstvom mlada gostja z Japonske, ki je opisala popularnost avtorice pri njih. Ko je Lila Prap izrazila dvom, če je tam res tako popularna, je gostja z navdušenjem povedala o avtoričinih slikanicah ter različnih igračah, magnetih in ostalih predmetih, ki jih izdelujejo po vzoru slikanic.

 
Ponedeljek, 21 Oktober 2019 00:00

thl leto smrtiV ponedeljek, 21. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal poseben slavnostni večer, saj je Društvo slovensko-portugalskega prijateljstva v okviru praznovanja meseca Luzofonije (skupnost okrog 230 milijonov portugalsko govorečih ljudi) priredilo odrsko branje iz romana Nobelovca Joséja Samaraga Leto smrti Ricarda Reisa, ki je pravkar izšlo pri založbi Beletrina. Brale so Maria Gomes, Mariana Franco, Daniela Ribeiro, Gabriela Droga Mazovec in Mafalda Vaz, pridružila pa se jim je tudi prevajalka Barbara Juršič, ki je cel večer krmarila med slovenščino, portugalščino in angleščino.

 
Ponedeljek, 07 Oktober 2019 00:00

thl umetnostV petek, 4. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal že 6. simpozij Umetnost kritike s podnaslovom Kritiške transformacije (v 21. stoletju). Organizirata ga LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK), predstavlja pa edinstveno priložnost za širšo refleksijo kritike in umetnosti na splošno, s čimer stremi k izboljšanju pogojev kritiškega udejstvovanja in zagotavljanju bolj kulturnega javnega diskurza o umetnosti, z mednarodno udeležbo pa gradi medkulturne mostove. Močna je predvsem povezava z nemškim kulturnim prostorom in 15. novembra se bo v Berlinu zgodil še en dogodek, ko bodo štirje nemški kritiki razpravljali o slovenski literaturi in napisali kritike, ki bodo objavljene na spletnem mediju www.ludliteratura.si. Ker si prizadevajo za nenehno širjenje diskurza, sta letos sodelovali tudi kritičarki s področja teatra in vizualnih umetnosti. Glavna vprašanja simpozija so se vrtela okrog prihodnosti kritike, podpredsednik DSLK Tadej Meserko pa je izpostavil, da gre za aktualno temo, pri kateri najprej pomislimo na zunanje transformacije, vendar pa se je treba tudi vprašati, katere so notranje transformacije, ki si jih želijo kritiki kot taki. Simpozij je bil sestavljen iz dveh delov; prvi del, predstavitve referatov, je povezovala Maja Šučur, drugi del, pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija ter publiko pa je povezoval Aljaž Koprivnikar.

 
Sreda, 25 September 2019 00:00

IMG 5158V sredo, 25. septembra, je v Trubarjevi hiši potekala okrogla miza na temo branja danes. Vodila jo je Tatjana Pristolič, ki je gostila pisatelja in izdajatelja Toma Kočarja, profesorico Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Polono Vilar, knjižno blogerko Nino Prešern in Lenarta J. Kučića, raziskovalca in publicista. Izhodišča za pogovor so izhajala iz tega, da je bralcev vedno manj, da prodaja knjig upada in da založbe usihajo. Tomo Kočar je komentiral, da samo branje ni v krizi, ampak da je bolj problem v tem, kaj beremo, saj se je z vseprisotnostjo spleta spremenilo naše razumevanje pisane besede, beremo drugače kot včasih. Lenart J. Kučić se je navezal, da moramo pri vsakem mediju upoštevati celoten produkcijski proces, nekaj, kar v enem mediju deluje, za drugega ni zanimivo. Oči mu odpira branje starejših tekstov, ko se je že razmišljalo o tehnologiji, a še ni prevzela našega vsakdana in naprave niso bile na dosegu, zato je morala delovati domišljija. Izpostavil je skoraj neznano knjigo Julesa Verna, Pariz v 20. stoletju, kjer zapiše, da bo tehnologija za objav vsem na dosegu, vendar pa bo število tistih, ki bodo hoteli kaj objaviti, veliko večje od števila tistih, ki bodo to hoteli brati. Tomo Kočar je dodal, da je problem, da informacij nihče ne selekcionira. Polona Vilar je razložila, da gre pri tem za t. i. princip najmanjšega napora, ki je bil v preteklosti vedno gonilo napredka, vendar pa so ga tehnologije, ki spodbujajo našo naravo tako, da nenehno izbiramo lahkost pred naporom, šle v napačno smer. Ko to povežemo še z informacijsko eksplozijo, pride do vprašanja selekcije in kompetenc. Branje je zato pogosto postalo stvar osebne izbire. To se je zgodilo tudi zato, ker nam branje oziroma načitanost ne daje neke jasne prednosti na trgu dela, je izpostavil Kučić.

 
Ponedeljek, 23 September 2019 00:00

IMG 5143V torek, 17. septembra, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev druge pesniške zbirke Sergeja Harlamova Mnogoboj mitologij, ki je spomladi izšla pri mariborski založbi Litera. Pogovor s pesnikom, oziroma pezdnikom, kot se dojema sam, je vodila urednica Tonja Jelen. Izraz »pezdnik« se je začel kot domislica, da bi izpadel prepotenten na drugačen način, se je pošalil Harlamov. Glavna gesta tega izraza je iti onkraj nagovorov, ki plenijo na polju kulture. Domet poezije danes ni velik, upa si trditi, da se spremembe vedno dogajajo izven kulturne sfere – tudi avantgarde so spremljale spremembe v politiki, ekonomiji ipd. Ne more reči, če njegove poezija pridoda h kulturnemu prostoru, se pa z njo resno spopada in poskuša narediti dober izdelek, je priznal. Izpostavil je dobro spisano kritiko Aljaža Krivca v Bukli, ki je dobro zadel njegovo željo, da bi pesniška knjiga postala le še ena reč v redu reči. Trudi se izbiti pretirano glorifikacijo iz pisane besede kot take – ta težnja je prikazana že s shematskih razdelkom na začetku Mnogoboja mitologij, ko se začne sesuvanje temeljev, na katerih stoji njena ideja. Zbirka postavlja pod vprašaj tiste naše reakcije, ki jih imamo za zelo osebne, notranje, in jih skuša povezati z našimi okoliščinami. Kot primer je navedel pogreb in celotno ceremonijo, ki naredi vtis na nas, tudi če ne verjamemo zares v te obrede in obrazce.

 

Stran 1 od 50

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Zadnje novice

Odprlo se nam je ...

 

[ker je občutje prvo]

ker je občutje prvo

kdor si daje količkaj opravka

s sintakso stvari

vas nikdar ne bo povsem poljubil;

 

biti ves znojen

ko Pomlad na svetu

 

odobrava moja kri,

in poljubi so primernejša usoda

kot modrost

gospa prisežem pri vseh rožah.

Ne jočite - moj najboljši umski gib je manj

od enega prhuta vaših vek ki pravi

 

da sva drug, za drugega: potem

se smejte, zleknjeni pri meni

ker življenje ni odstavek

 

In smrt po mojem ni noben oklepaj 

 

E.E. Cummings - prevod Uroš Mozetzič

 

 
 
 
 
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.