Zadnje leto sem se po dolgem času znova zaljubila v gibanje. Ne v fitnesu ali telovadnici, ampak zunaj, v naravi. Vadba na prostem mi je odprla povsem nov pogled na telesno aktivnost. Nič ne more zamenjati svežega zraka, jutranje sončne svetlobe in občutka, da si del okolja, ne pa zaprt v prostoru s štirimi stenami.
Začelo se je povsem spontano. Nekega dne sem vzela blazino, odšla v bližnji park in naredila nekaj razteznih vaj. Bila sem presenečena, kako dobro sem se počutila po samo 20 minutah. Sčasoma sem dodala še vaje za moč z lastno težo, včasih tudi kakšen krog teka ali hitre hoje.
Vadba na prostem je postala moj vsakdanji ritual, tudi če imam le pol ure, vem, da bom naredila nekaj dobrega zase. Narava ponuja veliko več kot le ozadje: spodbuja k zbranosti, umirja misli in daje dodatno energijo. Vse pogosteje opažam, da se mi po vadbi izboljša tudi razpoloženje, sem bolj osredotočena pri delu in manj napeta.
Ob koncu tedna se pogosto dobimo v skupini s prijateljicami in skupaj naredimo trening. Vsaka prispeva svojo idejo za vaje, izmenjamo izkušnje, se nasmejimo in ob tem naredimo še nekaj koristnega za telo. Ta oblika gibanja je res postala nekaj posebnega. Ni več obveza, ampak čas zame.
Tudi vreme me ne ustavi tako zlahka, s pravo opremo in pozitivnim pristopom je vadba na prostem mogoča skoraj v vsakem letnem času. Prav v tem je njen čar: preprostost, prilagodljivost in občutek svobode.
Zdaj, ko je vadba na prostem postala del mojega življenjskega sloga, opažam tudi druge pozitivne spremembe. Moje telo je močnejše, gibčnejše in odpornejše, a kar je najpomembnejše, moj um je bolj umirjen. Stres, ki se je prej nalagal dan za dnem, se zdaj hitreje razblini po eni sami vadbi na svežem zraku.
Poleg tega me vadba na prostem spodbuja, da več časa preživim v naravi, kar prinese še dodatne koristi. Boljši spanec, večjo povezanost z okoljem in več motivacije za zdrav življenjski slog. Ta preprosta rutina mi je resnično pomagala najti ravnovesje med telesom in umom.