TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE

četrtek, 5. december, ob 18.00

Literatura in popularna kultura – Klarisa Jovanović in Sara Špelec

(literarni pogovor)

četrtek, 5. december, ob 20.00

Igrani film: Soof (filmska projekcija)

 

 

 

 

 

 

 

 

j

trubarca
0: OTROCI NA OBISKU - vrtec Jelka – ogled lutkovne predstave Knjižna čajanka pri vešči Smilji, ki otrokom pripoveduje nove, sveže, manj znane zgodbe, pravljice in pesmi; nastopata lutkarica Katja Povše, pravljičarka Rada Kikelj.

OB 19.00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI - Luka Prinčič, Prosto programje, sodelovanje in umetnost - nekaj zvokov, podob in premislekov; kibridna predstavitev Luke Prinčiča, ki deluje na področju zvoka in intermedijev.
-

Dogodki THL

Pot do neba – Srečko Čož (literarni dogodek)

srečkoponedeljek, 9. december, ob 19.30, Trubarjeva hiša literature

Na svoj značilen, romantičen način se bo predstavil pesnik Srečko Čož. Komentiral bo razpoloženja ob nastajanju njegovih pesniških zbirk Sava šumi, Romantičen Večer, Budne sanje, Sopotniki, Srce na zidu in Pot do neba.

Značilnost njegove poezije je, da vsaka njegova pesem nosi prepričljivo zgodbo, zapisano s tiho silo in izjemno izrazno močjo, kot da so prav vse v resnici doživete. Njegove pesmi so prijazne, odkrite, pozitivne in življenjske, so zrcalo nas samih kot osamljenih posameznikov in povezanih v družbo današnjega časa. V pesnikovem prepričanju domuje neminljiv up do vsega dobrega.

Pesmi bo interpretiral avtor sam, ob nekaterih pa ga bo pospremila glasbena skupine Pot.

Deli

 

Enostavna ideja: univerzalni temeljni dohodek (predstavitev knjige)

dragoštorek, 10. december, ob 18.00, Trubarjeva hiša literature

Zbornik bodo predstavile avtorice in avtorji prispevkov, pogovor pa bo vodil urednik Srečo Dragoš.

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je enostavna ideja, saj zahteva, da je treba vsaki državljanki in državljanu brezpogojno, redno in trajno zagotoviti minimalna finančna sredstva za preživetje. Odkar so države postale promotorke neoliberalnih gospodarstev, vse bolj trpi tudi njihova socialna funkcija. Dirka navzdol pri pravicah in sredstvih je tako zelo penetrirala v socialno politiko, da si je težko predstavljati popravljanje (koncepta) socialne države na isti način kot doslej, torej s še večjim pogojevanjem, nadzorovanjem, sankcioniranjem, aktiviranjem in fleksibiliziranjem. Ti pristopi bi mogoče lahko bili smiselni, če bi njihova tarča bili zgornji sloji, nikakor pa ne spodnji. Izboljšave socialnega sistema pogojevati z obljubami o še višjih stopnjah gospodarske rasti in vmes pritiskati na najrevnejše, to ni izhod iz slepe ulice, pač pa pospeševanje hitenja v prepad. UTD je najučinkovitejši, najnujnejši in najhitrejši ukrep za izboljšave znotraj sistema. Vsi drugi ukrepi so neučinkoviti ali pa zunajsistemski. Zbornik Enostavna ideja je argumentacija ključnih poudarkov, zakaj je UTD potreben, in pa razlogov, zaradi katerih je nasprotovanje tej pravici škodljivo.

Knjigo je izdala Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.

KAZALO
• Srečo Dragoš: Uvod
• Jože Mencinger: Prihodkovna stran UTD v EU in EMU
• Srečo Dragoš: Zakaj je UTD izvedljiv in nujen
• Tanja Rener, Ana Kralj: Daj nam naš vsakdanji kruh ... za drugo bomo poskrbele same
• Valerija Korošec: Otroški UTD (scenarij in mikrosimulacija za Belgijo)
• Daniel Popović: Vpliv UTD na trg dela in ideologijo dela
• Nataša Dernovšček Hafner: Prekarno delo in zdravje
• Miša Gams: Prekariat, potrošništvo in UTD
• Črt Poglajen: Kako uvesti UTD
• Valerija Korošec: Lokalni UTD v Sloveniji

Deli

 

Ob stoletnici ustanovitve Kominterne in KPJ (znanstveni sestanek)

kpjčetrtek, 12. december, od 15.30 do 19.30, Trubarjeva hiša literature

Večino 20. stoletja so imeli delovni razredi samostojno politično stališče in gibanje, socializem. V tem se je to obdobje razlikovalo od preteklih in sedanjega, ko je politika zožena na nasprotje med liberalizmom in konservativizmom, tj. na stališči predkapitalističnih vladajočih razredov in kapitalističnega razreda.

Nosilke delavskega gibanja so bile socialistične stranke, ki so se že v 19. stoletju združile v mednarodno zvezo, Internacionalo. Potem ko se večina socialističnih strank kljub dogovoru na baselskem kongresu leta 1912 ni zoperstavila 1. svetovni vojni, so se tokovi in stranke, ki so še naprej zastopali stališče delovnih razredov, preoblikovali v komunistične stranke in leta 1919 ustanovili Komunistično internacionalo (Kominterno).

Kominterna je bila osrednja organizacija mednarodnega delavskega gibanja. Čeprav je bila po birokratski kontrarevoluciji v SZ tudi sama podvržena stalinizaciji in podrejena stalinski zunanji politiki, je bila hkrati organizacijsko jedro komunističnih strank in s tem delavskih gibanj, ki so po 2. svetovni vojni izsilila dekolonizacijo in modernizacijo tretjega sveta, v deželah realnega socializma pa poleg tega za več desetletij odpravila kapitalistične odnose.

Pomen Kominterne je torej največji prav v deželah, kot je Jugoslavija, kjer so komunistične stranke vodile narodnoosvobodilna gibanja in socialistične revolucije. Čeprav je po eni strani sodelovala v stalinski čistki vodstva KPJ, je v frakcijskih bojih podprla Titovo »začasno vodstvo«. To je kmalu preraslo v vodstvo gibanja, ki je premagalo nacifašistične sile, odpravilo kapitalistične odnose v Jugoslaviji, zavrnilo stalinske poskuse podrejanja in doseglo raven modernizacije (industrializacije in sekularizacije), kakršna je bila v predvojni Jugoslaviji nezamisljiva.

Znanstveni posvet ob stoletnici ustanovitve obeh organizacij – Kominterne in Jugoslovanske socialdemokratske stranke (komunistov), poznejše KPJ/ZKJ – je namenjen izmenjavi ugotovitev aktualnih raziskav o njunem delovanju. Seveda pa k seznanitvi z njimi vabimo tudi zainteresirano javnost!

PROGRAM:
- dr. Marko Kržan: »Uvodni nagovor. Kominterna in mednarodno delavsko gibanje v 20. stoletju«

- Stefan Gužvica: »Komunistička partija Jugoslavije tokom Velike čistke (1936-1940)«

- dr. Lev Centrih: »Kardeljevi spomini na jugoslovanske komuniste – žrtve stalinske politične represije«

- dr. Bojan Godeša: »Kominterna in vprašanje pristojnosti delovanja KPJ/KPS na ozemlju Kraljevine Italije

- dr. Nevenka Troha: »Komunistična partija Svobodnega tržaškega ozemlja in resolucija Informbiroja junija 1948«

Deli

 

Kritična teorija danes: Večer SFD ob 50. obletnici smrti Adorna (pogovor)

78271092 479955562642158 5560366915982983168 otorek, 17. december, ob 19.00, Trubarjeva hiša literature

Pogovor bo nominalno posvečen 50-letnici smrti Adorna, bolj konkretno pa se bomo posvetili praktičnemu vpogledu v družbo, kakor se je razvila v polstoletju po Adornovi smrti in v katere pogona zaledju odzvanja Adornova kritika kulturne industrije, psihičnega in fizičnega trpljenja posameznika, ki je izpostavljen družbi, ki jo obvladuje strateški racionalizem, pa tudi družbenim spremembah, ki zahtevajo drugačen pogled na probleme, ki jih je zastavljala prva generacija frankfurtske šole.

Ta večer nas bodo predvsem zanimali reifikacija političnega govora in razmerij ter problem politične razprave v družbi, izvidnica dialoga med med različnimi skupnostmi in vpliv ideologije na moralna prepričanja, problem skrajnih odzivov (npr. brexit, Trump, Johnson ali politična apatija, samoafirmacija tistih, ki se počutjo, v Agambenovem jeziku, homo sacer) na občutja strahu, nelagodja in resigniranosti (kako lahko črnec v najslabšem položaju voli Trumpa?) in sorodna vprašanja v navezavi s spremembami v ekonomskih in družbenih razmerah v času po Adornovi smrti; v prazničnem vzdušju pa se bomo dotaknili tudi Adornovega v veliki meri teoretsko razdruženega naslednika Habermasa, ki je letos praznoval 90 let.

Na pogovoru bodo sodevali poznavalci kritične teorije Darko Štrajn, Jernej Kaluža in Gašper Pirc.

"[Čeprav]se je razmerje med elementi v pluralnem sestavu v minulih treh desetletjih spremenilo in diagnostika neskladij zahteva prevetren model razumevanja, je vredno vnovič prisluhniti Adornu, ko opozarja na to, da razpaslost blagovnega fetišizma in posledična reifikacija družbenih razmerij vzpostavljata zatohlo klimo, ki na primarni ravni zaznave z inflacijo kulturne vrednosti, prvenstvom principa menjave ter na kognitivni stopnji s pomočjo ideologije kulturne politike zakriva možnost pristnejšega odnosa do narave in kulturnih dobrin."

Deli

 

»LGBT spletni mediji« – Eva Gračanin in Katarina Majerhold (pogovor)

Slika12četrtek, 19. december, ob 18.00, Trubarjeva hiša literature

Običajni spletni mediji ne namenjajo veliko pozornosti LGBT vsebinam, ponavadi objavijo le kakšno novico iz zanimivosti sveta zabave, zato so LGBT spletni mediji še posebej pomembni. Eva Gračanin (Legebitra) in Katarina Majerhold (LL Passion) bosta spregovorili o stanju LGBT spletnih medijev v Sloveniji in po svetu: kdo je pripravljen sodelovati, kdo jih bere in se zanima zanje, kakšen je odziv iz strani ostalih medijev in kakšno je stanje na področju financiranja teh.

Deli

 

Stran 1 od 2

<< Začetek < Prejšnja 1 2 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.