TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE

 

petek, 21. junij, ob 19.00

Na pesniškem tandemu s Petro Koršič (literarni pogovor)

trubarca
0: OTROCI NA OBISKU - vrtec Jelka – ogled lutkovne predstave Knjižna čajanka pri vešči Smilji, ki otrokom pripoveduje nove, sveže, manj znane zgodbe, pravljice in pesmi; nastopata lutkarica Katja Povše, pravljičarka Rada Kikelj.

OB 19.00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI - Luka Prinčič, Prosto programje, sodelovanje in umetnost - nekaj zvokov, podob in premislekov; kibridna predstavitev Luke Prinčiča, ki deluje na področju zvoka in intermedijev.
-

Kronosova žetek (poročilo z dogodka)

thl kronosova zetev

V sredo, 15. marca 2017, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor s pisateljico, filozofinjo in nagrajenko Prešernovega sklada Mojco Kumerdej, ki je lansko leto izdala roman Kronosova žetev. Dogajanje romana je postavljeno v konec 16. stoletja, ko je bil protestantizem kranjskih deželnih stanov v zadnjih izdihljajih, sledila pa mu je protireformacija, ki je na koncu tudi uspela in protestantizem ukinila, saj so se mu morali, ko je začelo veljati načelo "čigar oblast tistega vera" njegovi pripadniki bodisi odpovedati in postati katoliki ali pa deželo zapustiti. O protestantizmu in njegovi usodi med Slovenci se je avtorica pogovarjala z zgodovinarjem dr. Sašo Jeršetom, pogovor pa je vodil literarni zgodovinar dr. Luka Vidmar.

Najprej je beseda tekla o tem, na kakšen način se je avtorica spoznala s tako oddaljenim kulturnozgodovinskim obdobjem in kaj je bilo tisto, kar jo je k temu sploh nagovorilo. Mojca Kumerdej na to nima jasnega odgovora, je pa pojasnila, da je, da bi čim bolje spoznala to obdobje, preposlušala veliko glasbe in si ogledala veliko filmov, ki govorijo o takratnem času, še danes pa ne ve, zakaj jo nekatere teme nagovorijo bolj kot druge. Še posebej je poudarila, da so jo k temu obdobju pritegnili predvsem ogromni dosežki na področju znanosti, ki so bili odkriti v takratnem času in so pomenili ogromen korak naprej, pa menjava koledarja itd.

Čeprav je Kronosova žetev postavljena v realen kulturnozgodovinski okvir in v njej lahko najdemo tudi realne osebnosti, kot je škof Tomaž Hren, je glavnina oseb sicer fiktivnih, saj avtorica verjame, da: "mora biti literatura zmeraj fikcijska, a postavljena v realen okvir, znotraj katerega se šele lahko zares razbohoti." Ob tem je pomembno tudi, kot dodaja Jerše, da obravnava univerzalne teme, ki so bile takrat še veliko bolj pomembne kot danes; vprašanje časa, človeka v času, vere, oblasti in dvoma. Največji konflikt takratnega časa je tako predstavljala predvsem razklanost med protestanti in katoliki, kar je za vse zgodovinske laike, ki smo poslušali pogovor, nekoliko obširneje razložil dr. Sašo Jerše, ob čemer je verjetno najbolj pomembno dejstvo to, da so knezi v strahu pred Turki in v zameno za denar plemstvu nekaj časa dopuščali protestantsko vero, ki so jo nato kmalu želeli ukiniti. To jim je uspelo šele čez kakšnih 50 let v času Ferdinanda II., razlog za uspeh pa je najverjetneje iskati v Habsburžanih, ki so imeli za seboj vso katoliško Evropo, bistveno bolj naklonjeno krščanstvu.

Na vprašanje o prepadih med sodobnim in takratnim časom je avtorica Kronosove žetve povedala, da ji je največ dilem povzročal jezik, čeprav je bila že na začetku odločena, da bo šlo kljub izbiri tematike za sodobni roman. V ta namen je tudi jezik Kronosove žetve sodoben, a na nekaterih mestih patiniran z npr. nemškimi in latinskimi izrazi. Podobno se je Kumerdejeva spraševala tudi o tem, ali bi se stvari lahko obrnile drugače, pri čemer je prišla do ugotovitve, da bi se, če bi protestantizem na slovenskih tleh uspel, najverjetneje tudi slovenščina že v tistem času pospešeno razvijala, saj so ji bili najprej naklonjeni protestanti - hitreje bi prišla v izobraževalne ustanove in javne urade, s čimer bi se razvoj znanosti in umetnosti nedvomno pospešil.

Ker Kronosova žetev obravnava tudi vprašanja o Bogu, in sicer, ali ta res obstaja, na kar oba glavna junaka tako pisar Pavlin kot škof Wolfgang sicer odgovarjata negativno, je sledilo vprašanje o tem, ali so bili takšni dvomi takrat sploh možni. Na to je dr. Jerše odgovoril, da so najverjetneje bili, a so veljali za greh, zato so ljudje o tem največkrat molčali, saj bi jih v nasprotnem primeru npr. skurili na grmadi, pomembno pa je bilo tudi dejstvo, da nobena politična akcija v takratnem času ni bila možna, če ni bila teološko argumentirana.

Če se za konec nekoliko ustavim pri glavnih likih romana, lahko torej vidimo, da oba zanikata Boga, še zlasti škof Wolfgang, ki njegov obstoj nenehno preizkuša in na grmado tako pošlje veliko število ljudi, saj sledi logiki, da se bo tudi njemu kaj hudega zgodilo, če Bog v resnici obstaja. Na koncu pride do spoznanja, da temu ni tako, saj jo kljub vsemu zlu, ki ga je povzročil, odnese relativno poceni.

Kot pomemben protagonist se v romanu pojavlja tudi ljudstvo, ki je po eni strani žrtev manipulacij, po drugi pa tudi veliko več kot to. Pri tem se je, tako dr. Jerše, treba zavedati, da je bil takratni povprečni človek, pravzaprav le žival na dveh nogah in se je bal edino treh stvari; Turkov, Boga in smrti, s čimer je bil dovzeten za vse vrste manipulacij, s katerimi je ostajal ustrahovan in podložen oblasti.

Večer se je prijetno zaključil z vprašanji iz publike, več o vsebini romana pa najlažje izveste tako, da ga kar hitro vzamete v roke. Ker avtorici zanj nekateri že sedaj napovedujejo kresnika, ob branju zagotovo ne boste razočarani.

 

Avtorica poročila: Mateja Arnež

Dogodek: 15. marec 2017

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.