TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE

 

petek, 21. junij, ob 19.00

Na pesniškem tandemu s Petro Koršič (literarni pogovor)

trubarca
0: OTROCI NA OBISKU - vrtec Jelka – ogled lutkovne predstave Knjižna čajanka pri vešči Smilji, ki otrokom pripoveduje nove, sveže, manj znane zgodbe, pravljice in pesmi; nastopata lutkarica Katja Povše, pravljičarka Rada Kikelj.

OB 19.00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI - Luka Prinčič, Prosto programje, sodelovanje in umetnost - nekaj zvokov, podob in premislekov; kibridna predstavitev Luke Prinčiča, ki deluje na področju zvoka in intermedijev.
-

Festival dramske pisave VZKRIK II.

17358681 1843326142600331 5530939452135948017 oDrugi dan festivala sodobne dramske pisave Vzkrik je nadaljeval z bralnimi uprizoritvami mladih avtorjev, ki so se urili pod taktirko Simone Semenič.

 

Drugi dan festivala sodobne dramske pisave Vzkrik je nadaljeval z bralnimi uprizoritvami mladih avtorjev, ki so se urili pod taktirko Simone Semenič.
Prva se je v popoldnevu predstavila Katarina Černe z dramskim besedilom Prideš, prosim, nazaj? Besedilo izvirno zapisano v goriškem narečju, izvedeno je bilo v ljubljanščini, se loteva klasičnih najstniških stisk v obdobju odraščanja, ki so morda prepogosto zminimalizirane s strani tistih, ki so te težave že prerasli. Zgodbo o Karolini (Mia Skrbinac), njenemu fantu Svitu (Matic Lukšič) in njeni simpatiji Viti (Živa Selan) je režiral Žiga Divjak. S preprosto režijsko idejo, ki je temeljila predvsem na ekonomiziranju razmeroma obsežnega besedila, je oživel motive duševnih motenj, motenj hranjenja, spolne identitete, uporabe prepovedanih substanc, najstniške kulture preživljanja prostega časa. Vsebinsko zelo pestro besedilo kljub vsemu izvrstno ohranja rdečo nit zgodb, v ustvarjanju slike trenutne mladosti pa nikoli ne poseže v moraliziranja ali stereotipizacijo. To je gotovo odlika ravno mlade dramske pisave, ki je še dovolj blizu dejanskemu prostoru in času. K lahkotnosti zagotovo pripomoreta tudi izjemno humorna lika Karolinine mlajše sestre Viktorije in psihiatrinje v interpretaciji Sare Dirnbek. Ta je lika interpretirala tako dobro, da ni v smeh spravila le občinstva, temveč tudi soigralce.

Drugo predstavljeno besedilo je bilo Podružnica avtorja Tomaža Lapajneta Dekleve. Besedilo, ki govori o prekarnih delavcih v podjetju, je odprlo tudi vprašanja morebitne nujnosti integralnega branja besedil. Režija Doriana Šilca Petka je morda malce premočno posegla v samo besedilo, da bi šlo za golo predstavitev besedila, ampak kljub črtam in spremembam je občinstvo branje sprejelo izvrstno. Besedilo v zelo ohlapni formi združuje kopico prizorov, ki skupaj sestavljajo širšo zgodbo. S svojo razmetanostjo sili gledalca v to, da se aktivno vključuje in sestavlja zgodbo. Ravno ta pozornost omogoča subtilno preigravanje od najnižjih do najvišjih vrst humorja. Pod vsem smehom pa se nedvomno skriva očitna grenkoba, saj besedilo dejansko ni toliko satira, temveč bolj odrska preslikava življenja marsikaterega prekarca. Upajoč, da s kakšno opolzko šalo manj. Prekarce so interpretirali Urban Kuntarič, Matej Zemljič, Anuša Kodelja, Eva Stražar in Živa Selan.

Sklepni dogodek drugega večera je bila okrogla miza o sodobni dramatiki, ki jo je moderirala Varja Hrvatin, soorganizatorica festivala. V goste je povabila strokovnjake različnih ozadij. Dramaturške vrste je predstavljala Simona Hamer, režijske Juš Zidar, kombinacijo obojega Nina Šorak, bolj teoretično in kritično usmerjene Blaž Lukan in Alja Lobnik. Zelo sveže zastavljeno izhodišče je poskušalo debato o morda malenkost preobširno zastavljeni temi voditi predvsem v optimistično in pozitivno smer brez pretiranega jamranja oziroma poimenskega neodobravanja. Z širokimi orisi, ki so nujni za poročanje o takem tipu diskusije lahko ocenimo debato kot uspešno, saj smo tekom samega pogovora prišli do konkretnih idej in rešitev, ki bi pripomogle k izboljšanju položaja sodobne slovenske dramatike. Ta sicer je zelo vitalna in raznolika, a je denimo precej bolj nedostopna od srbske ali nemške, ki se posledično pogosteje znajdejo na odrskih deskah. Kar pa ni odraz pomanjkanja želje, je zatrdil Juš Zidar. Problem je tako na začetku v odsotnosti platforme, kjer bi se redno objavljalo sveža dramska besedila sta razmišljali Simona Hamer in Nina Šorak. O samem pomenu dramskih besedil in njihovem razvoju v gledališka, ki morda niti niso objavljiva v klasičnem smislu, je misel naprej razvijala Alja Lobnik. Morda najbolj pomembno pa je izpostavil Blaž Lukan, ko je poudaril, da je treba pritisk za izboljšanje položaja dramatike izvajati neprestano in ne le v časovni okolici bližajočega se Tedna slovenske drame.

Drugi večer se je zaključil s podobnim zagonom kot prvi, dvorana na Beethovnovi se tekom celotnega popoldneva ni spraznila. Zamenjava marsikaterega obraza pa jasno kaže, da je zanimanje za sodobno dramsko pisavo veliko bolj prisotno, kot bi si morda zamišljali.

 

Poročilo je napisal Jaka Smerkolj

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.