TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE

četrtek, 5. december, ob 18.00

Literatura in popularna kultura – Klarisa Jovanović in Sara Špelec

(literarni pogovor)

četrtek, 5. december, ob 20.00

Igrani film: Soof (filmska projekcija)

 

 

 

 

 

 

 

 

j

trubarca
0: OTROCI NA OBISKU - vrtec Jelka – ogled lutkovne predstave Knjižna čajanka pri vešči Smilji, ki otrokom pripoveduje nove, sveže, manj znane zgodbe, pravljice in pesmi; nastopata lutkarica Katja Povše, pravljičarka Rada Kikelj.

OB 19.00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI - Luka Prinčič, Prosto programje, sodelovanje in umetnost - nekaj zvokov, podob in premislekov; kibridna predstavitev Luke Prinčiča, ki deluje na področju zvoka in intermedijev.
-

Knjižne recenzije: Evald Flisar, Na zlati obali

}}} Evald Flisar: Na zlati obali, Mladinska knjiga 2011 // recenzija: Ajda Bračič

Evald Flisar, pisatelj in dramatik, se v svojem novem delu zopet ukvarja s tematiko potovanja, vendar ga pero tokrat zanese na črno celino. Vseeno pa je roman Na zlati obali daleč od potopisa.

Marko, sin znanega potopisca Igorja Hladnika, se odloči slediti svojemu očetu v Afriko, saj je ta sredi zadnjega potovanja skrivnostno izginil, za sabo pa pustil zgolj nedokončan rokopis. Po začetku, ki meji na zasnovo povprečnega hollywoodskega filma, se zgodba obrne v drugo smer. Po prvih straneh ugotovimo, da Marko sploh ni glavni junak romana, ampak je le-teh več, vsi pa so na različne načine povezani s Hladnikovo knjigo Beli jahač, črni konj. Sledimo napetemu potovanju po stopinjah avtorja potopisa in notranjim preobratom, ki jih med tem doživljajo liki. Zgodba se odvija v več vzporednih pramenih, ki jih spremljamo skozi po junakih poimenovanih poglavjih. Kombinacije imen v naslovih se spreminjajo, kar namiguje na dinamiko, ki smo ji priča v knjigi. Pot skozi neobljudeno divjino s protagonistov trga maske, ki so si jih nadeli v lepo vzgojenem zahodnem svetu, divja Afrika pa povečuje razpoke v odnosih, za katere sploh niso vedeli, da obstajajo. Hkrati se med njimi pletejo nove vezi, povsem drugačne od prejšnjih.  Junaki si priznavajo lastne napake, ki so jih pred sabo in drugimi bolj ali manj uspešno skrivali celo življenje, in postanejo ljudje, o kakršnih prej niso niti sanjali. Odvečnost pretvarjanja včasih privede do pretiranega (in celo malo verjetnega) obnašanja protagonistov. Množica eksotičnih spolnih in čustvenih doživetij postavi glavno nit romana na stranski tir, vseeno pa Flisar vmes najde čas še za slikanje čudovitih pejsažev  Afrike in vsakodnevnega življenja te celine. Dogodki in kraji, sredi katerih se znajdejo junaki, skoraj romantično odslikavajo njihovo notranje dogajanje ali pa so temu vzrok.

Kljub obilici informacij je slog jedrnat in očiščen vsakršnih nepotrebnosti. Flisar drvi skozi zgodbo in bralca včasih pušča nezadovoljenega. S karakterji se, kljub arhetipnim življenjskim vprašanjem, ki si jih zastavljajo, bralec težko poistoveti, saj jih avtor ne razišče dovolj ter jih pušča plitve in na prvi pogled nedokončane. Osebe so enodimenzionalne, pogrešimo drobne detajle, ki bi karakterje naredili bolj žive. V tem pogledu se delo skorajda nagiba k kroniki, znanstvenemu in zelo distanciranemu popisovanju doživljajev navadnih ljudi na nenavadnem potovanju, za razliko od bolj znanega Čarovnikovega vajenca, ki je subjektiven in prvooseben ter se zato bralcu veliko laže približa.

Senca Igorja Hladnika ves čas lebdi nad vsemi osebami, z izseki iz njegove nedokončane knjige pa dobimo vtis, da je prav vse pripetljaje, ki se zgodijo protagonistom, preživel že on. S tem roman vzbuja misel na iskanje, skozi katerega mora vsak človek sam.  Za Marka, Hladnikovega edinca, je potovanje po Afriki že skoraj ritualen iniciacijski obred, vstop v odraslost, tako značilen prav za ljudstva črne celine. Tragičen konec pa je prepuščen bralcu v interpretacijo. Je takšna usoda prej doletela že Markovega očeta? Je to edini možen konec, je duhovom prednikov pač treba plačati davek za naivnost zahodnega sveta? Je to Markova zavestna odločitev ali nesrečno naključje? 

 
Roman Na zlati obali je zato prav tako kot že skoraj kultni Čarovnikov vajenec knjiga preobrazbe, katarze na poti, ki pa ni vedno takšna, kot pričakujemo. Razgalja človeka in njegovo prvobitnost, ki jo lahko prebudi zgolj izolacija sredi odročnih delov našega planeta.

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.