URNE ZGODBE, part 4.: ZADETI OD ANANASA

ananasPrvoapriliskega večera je v Trubarjevi hiši literature potekalo že četrto tekmovanje piscev kratkih zgodb. Že predhodnji trije večeri so dokazli, da koncept privablja pester nabor slušateljev in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Obisk je bil tolikšen, da so obiskovalci zapolnili celo predprostor Trubarjeve hiše.

 

 Tokratni pisci so bili Mitja Drab, Klara Zupančič, Anja Cimerman, Robert Kuret in Nika Vidic. Vseh pet je imelo nalogo v štiridesetih minutah napisati kratko zgodbo. Da je bil iziv zanimivejši, je tokrat poskrbela organizatorka in moderatorka večera (tokrat tudi članica strokovne komisije, v kateri sta poleg nje sedela, kakor vselej, Andrej Blatnik in Urban Vovk), Anja Radaljac, ki je tekmovalcem dodelila širši tematski okvir, ki so ga morali nato vključiti v svoje delo. Izziv je bil tokrat tudi nekoliko bolj zahteven, saj so bili tekmovalci primorani v svojo kratko zgodbo vključiti osebo, ki stoji na vrhu Nebotičnika in v roki drži ananas, pod seboj pa iz ptičje perspektive vidi troje krogov in dva pravokotnika. 

 

 

Zmagovalca tokratnega večera sta bila Robert Kuret, ki je bil hkrati tudi izbranec publike, in Anja Cimerman.
Robert Kuret je v svojo kratko zgodbo odlično vpletel vse zahtevane elemente; ananas, Nebotičnik in pričjo prespektivo. Elementi se v zgodbi domišljeno prepletajo in povezujejo na tragikomičen način. Jezik, ki ga Kurent uporablja je prepričljivo naraven, v dialogih žlahtno sočen; Ko sta vstopila v glavni prostor, je vanju bušnila umetna megla in šus tehna., »Kje je zdaj ta klinac?«. Avtor bi si tu morebiti lahko dopuščal še več svobode v tovrstni stilni uporabi, saj v dialogih deluje dovolj prepričljivo in ni pretirana. Morebiti bi kljub pristnosti dialogov avtorju v določenih odsekih lahko očitali površnost ali nedodelanost, čemur pa je najverjetneje razlog časovna omejitev na Urnih zgodbah in (nujno) hitenje. Zgodbo, predvsem njen konec, odlikuje humornost, ki je ravno pri Kuretu s svojo učinkovitostjo najbolje prišla do izraza.

 

Nika Vidic ponudi stilno mikavno zgodbo para v razhajanju. Osrednji protagonist je Matjaž, ki se po prepiru z dekletom Heleno odpravi na sprehod po Ljubljani, med sprehajanjem pa niza misli o svoji vlogi v njunem odnosu. Pri zahtevani nalogi omembe ananasa in nebotičnika se N. Vidic bolj posreči pri vključitvi slednjega, zgodbo namreč zaključi s Tomaževim pogledom z Nebotičnika. Tomaž vidi Heleno, ki seli stvari iz njunega stanovanja, medtem ko vključitev ananasa izpade malodane prisiljeno. Kot celota je zgodba stilno bogata, posebej v drugem delu po začetnih dialogih, ko odkrivamo Tomaževe misli.

 

Drab je v zgodbo najvidneje od vseh tekmovalcev vpletel psihološko igro dveh posameznikov; Uroša in Tine, njun odnos pa ostane bralcu do konca uganka, ko se zgodba zaključi s Tininim padcem z Nebotičnika. (»Plesala je po ograji, pa jo je strela«). Ananas Drab dobro vključi; protagonist ga ukrade, da bi se dokazal v Tinini družbi. Prepričljivo vključi tudi tudi element Nebotičnika, ki se pojavi kot prizorišče dogajanja. Zgodba ponudi poživljajoč, katarzičen konec, značilen za kratke zgodbe.

 

Stilno zanimiva zgodba Klare Zupančič ostane odprta in nedorečena na več ravneh, od njenega odnosa s skrivnostnim prenočevalcem, ki se še kar valja po njeni postelji, do kasnejšega povabila na Nebotičnik. Zaradi fabulativne odprtosti avtorica uporabi ananas kot tisti vezni člen, ki protagonistko spremlja od zbujenja v postelji do neuspelega snidenja. Sadež uporabi tudi metaforično »Jaz sem ananas/.../ Sladek je, ampak malo peče. Veš, zakaj? Razžira (človeško) meso.« Sladkost in grenkoba sta občutij, ki ju K. Zupančič vpelje v amosfero zgodbe dovršeno, skorajda kot prispodobo protagonistinega psihičnega stanja. Metafora še posebej pride do izraza, ko junakinja izvisi na dogovorjenem zmenku in ko v kasnejšem razočaranju ugrizne v sadež, češ »naj jo še malo speče«. Kot da bi šele z ugrizom v ananas pustila svojim čustvom prosto pot. Možnost dojemanja sadeža kot prispodobe je bila s stani strokovne žirije žal spregledana, čeprav je bila avtorica edina, ki si je dovolila metaforično eksperimentirati.

 

Druga zmagovalka, Anja Cimerman, ki v svoji zgodbi odlično operira z humorjem in ironijo, ob prepričljivi vključitevi ananasa in Nebotičnika ne izgubi rdeče niti. Elementa zastavljene naloge zgodbe ne otežita in ne pretrgata miselnega toka, pač pa postaneta del njega. Zgodba bi bila potemakem prav tako dobra tudi brez njiju, saj nista postavljena izrazito v ospredje. Četudi je fabula preprosta, je zgodba polna drobnih detajlov, ki se dobro ujamejo v celoto. Avtoričin slog je sproščen in tekoč. Zaključek je humoren in dobro poantiran, A. Cimerman pa v njem tudi spretno poveže rdečo nit zgodbe in elemente zadane naloge ter pripoved smiselno zaključi.

 

Udeleženci so raznoliko vključevali zahtevane elemente v svoje pisanje, jasno pa je tudi, da so pri vsakem izmed avtorjev sprožali izvirne asociacije, ki so se med seboj le redko povezovale. Tako sta ananas in ptičja perspektiva nekaterim služila kot osrednji tematski izhodišči, spet drugim kot mimobežna motiva. Čeprav lahko med nekaterimi besedili odkrijemo kar nekaj skupnih motivov, kot so denimo skok/padec s stolpnice, kraja ananasa, prepir med parom, zabava na Nebotičniku ... so motivi pri vsakem izmed njih uporabljeni na svojstven način. Zahtevana naloga je nekatere bolj omejevala v njihovi umetniški svobodi, druge manj ali pa sploh ne.

 

Naloga, ki je bila obenem tudi časovno omejena je dobršen iziv za vsakega, še tako izkušenega avtorja, ki si drzne pristopiti k projektu Urnih zgodb, ko ni časa za popravke in slogovno piljennje napisanega, ne za ponovno branje, ne za kontempacijo in introspekcijo zgodbe. 

 

****
Pod črto lahko tako ustvarjalcem izrazim zgolj iskreno občudovanje za zbrani pogum, zmagovalcema tokratnega večera, Robertu Kuretu in Anji Cimerman pa želim veliko sreče nadalje tekom projekta, bo se bosta pomerila z ostalimi zmagovalci polfinalnih večerov. Srečno!

 

Matej Repič

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.