(A)SOCIALNA OMREŽJA

socialnaomrežja

Sklop študentskih predavanj Oslovsko uho je 10.4.2014 v Trubarjevi hiši literature postregel z nadvse aktualno tematiko. Andrej Pervanje, študent sociologije kulture, nam je v predavanju predstavil socialna omrežja, njihovo zgodovino in trenutno stanje, hkrati pa je problematiziral njihov vpliv na naše življenje. 

 

 

Socialna omrežja so povsod okoli nas, o tem ni dvoma. Hiter pogled na wikipedijo nam pokaže tabelo 'dobro znanih socialnih omrežij' na spletu, ki obsega preko 200 vnosov, od tega jih ima kar 18 več kot 100 milijonov uporabnikov. Možnosti za povezovanje torej imamo, kaj pa sedaj?

 

Če se za trenutek pomudimo pri pojmu socialnega kapitala, ki je 'pričakovana družbena ali ekonomska korist, kot posledica preferenčnega odnosa in sodelovanja med posamezniki in/ali skupinami', potem se zdi uporaba socialnih omrežij nadvse smiselna, če se seveda strinjamo s takšno ekonomsko politiko. Problem pa tiči ravno v njej. Pretirana komercializacija in poblagovljenje vsega, vključno z našimi virtualnimi jazi je korenito spremenila dojemanje in uporabo socialnih omrežij skozi čas. Še nedavnega leta 2007 so bili naši virtualni profili zgolj neka javna slika nas samih, socialna omrežja pa so se primarno uporabljala za ogledovanje tujih profilov.

 

Danes, pičlih 7 let kasneje je Facebook, kot najbolj razširjen predstavnik svoje vrste, prerasel v orodje za samopromocijo, virtualno širjenje informacij, deljenje idej ter razglabljanje o njih. Na svojem zidu lahko tako vsak dan spremljamo široko paleto objav, od povsem trivialnih statusov, ki največkrat kričijo 'OPAZI ME!', preko lifestyle selfijev, ki nam sugerirajo, da je življenje osebka na sliki nadvse razburljivo in kul, do pozivov k bojkotu velikih korporacij, ki pa ob boku reklam izpadejo kot povsem jalovi poskusi prevračanja sistema, v katerem smo se znašli, bolj poredko pa se med njimi znajde tudi kakšna kvalitetna glasbena ali nemara filmska objava. Socialna omrežja so tako stičišče različnih pogledov, prepričanj, ver, želja, ambicij in potreb. Sliši se idealno za razsvetljeno, multikulturno družbo sedanjosti, mar ne?

 

Le malce bolj poglobljena analiza hitro razkrije, da je realnost precej drugačna. Na delu so namreč algoritmi za personalizacijo, ki s spremljanjem naših virtualnih navad skrbijo za to, da so nam predstavljene in ponujene tiste vsebine, ki bi naj bile za nas najbolj relevantne oz. zanimive. Na papirju spet dober koncept, ki pa v realnosti ne deluje, kot bi moral. Posledica je seveda izpust informacij, ki jih algoritem smatra za nas nepomembne. Izvaja se torej individualizirana cenzura. Tako bo ob našem prvem všečkanju objave, npr. neke leve politične opcije, algoritem samodejno priredil objave, ki jih vidimo tako, da bomo videli več 'levih' in manj 'desnih'. S tem pa se inherentno povečuje razkorak med različno mislečimi ljudmi. Naša 'realnost' oz. bolje rečeno slika realnosti, ki jo prejemamo skozi socialna omrežja postaja izkrivljena, preko personalizacije dobivamo občutek, da vendar vsi, ki jih poznamo, razmišljajo podobno kot mi in drugače misleči so videti vedno bolj čudni in skorajda nerealni, morda celo neobstoječi. Orodje, ki naj bi omogočalo povezovanje in združevanje, tako postane orodje razdora. Samo preko svojih objav in reakcij na objave drugih smo potisnjeni v umetno ustvarjene družbene skupine, brez prave možnosti veta.

 

In prav na tem mestu se skriva prava nevarnost socialnih omrežij; izkrivljena slika realnosti, ki jo prejemamo preko njih, ima lahko dolgoročne posledice. Od povsem osebnih, kjer se lahko počutimo manjvredne, ker so življenja drugih videti tako glamurozna in vznemirljiva, do družbenih, kjer se preko personaliziranih objav manjša kontakt med različno mislečimi in se ustvarjajo socialni mehurčki podobno mislečih, ki pa lahko kaj hitro počijo, ko se social network slika realnosti in realnost sama ujameta in pride do (ne)pričakovanega kratkega stika. Takrat lahko – morda – pride še do česa hujšega, kot le do slabega dneva, ker ima tvoj znanec lepšo frizuro od tebe.

 

 

Luka Seliškar

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.