Četrto predavanje cikla Proces: Zakulisje literarne kritike

literarnikritiki

Zlati časi slovenske kritike so se vzpostavili nekje z Vidmarjem in so vsaj do nekaj desetletij nazaj profesionalnim kritikom omogočali, da so si (bolj ali manj) lahko služili kruh s svojim kritiškim delom. Danes literarne kritike (vsaj občasno) izhajajo v večini slovenskih časopisov in v različnih literarnih revijah kot so npr. Literatura, Sodobnost in Mentor. Zaradi zahtev sodobnega bralca in knjižnega potrošnika, se kritika vedno bolj seli tudi na razne spletne portale, televizijo in radijske postaje.

 

 Tokratna gosta četrtega predavanja cikla Proces sta bila kritičarka, urednica, moderatorka ter lektorica Petra Korsič in kritik, literarni novinar, urednik ter pisatelj Aljoša Harlamov. Med voditeljico Anjo Radaljac (ki je sicer tudi sama literarna kritičarka) in gostoma se je razvil zanimiv pogovor, ki je zajel tri generacije slovenskih literarnih kritikov. Med drugim so se dotaknili lastnih kritiških začetkov, kritiškega procesa in problemov na tem področju. Kot je izpostavila Petra Koršič, je pisanje literarnih kritik mogoče razumeti kot način razmišljanja, način vrednotenja književne produkcije, skozi katerega se razkriva tudi kritik kot subjekt, ki interpretira in vstopa v literarno delo.

 

 

Literarnega kritika tako Harlamov kot Koršič dojemata v smislu literarnega znanstvenika veščega dobre argumentacije, iskrenosti, ostrine, a zmožnega tudi notranje človečnosti. To pa so tudi elementi, ki v slovenskih literarnih kritikah velikokrat umanjkajo ali so – nasprotno – še posebej potencirani in kritištvu posledično rušijo kredibilnost. Veliko kritikov se besedila loti površinsko, pogosto umanjkajo argumenti, ki bi podprli interpretacijo ter vrednostno sodbo in bi ponujali konstruktiven razmislek o delu. Znameniti nemški kritik Marcel Reich-Ranicki, ki so ga oklicali za »papeža« literarne kritike je nekoč rekel: »Kritik, ki se ne more odločiti, mora s svojo negotovostjo sam opraviti, preden sme stopiti pred publiko, da lahko jasno pove svoja mnenja in poglede.« Jasnost, interpretacija s poglobljenim uvidom in dobra argumentacija so zagotovo temelji dobre kritike, kot sta tudi izpostavila tokratna gosta Procesa.

 

Že nekaj časa se na literarni sceni govori o izjemno slabi poziciji slovenske literarne kritike, ki je povezana predvsem z mizernimi honorarji. O tem sta konec lanskega leta pisala Andrej Hočevar v odličnem članku Joška slovenske kulture ter Jasna Vombek v Kritik naj (ne) bo! Da so problemi na tem področju še kako prisotni, kažejo tudi razmišljanja Aljoše Harlamova v uvodniku Kaj je literarna kritika? za revijo Mentor iz leta 2011. Vsi, ki se v svojem pisanju dotikajo problematike stanja kritištva v slovenskem prostoru, slej kot prej pridejo do približno enakih zaključkov.

 

Vedno več je mladih kritikov; študentov, ki v kritiki vidijo možnost vstopa v literarni svet, pa tudi priložnost za manjši zaslužek. V navezavi na to se pojavlja vprašanje generacijskosti, ki je pogosto povezana tudi s finančnimi sredstvi. Mlajši kritiki se zagotovo lažje preživijo s kritiškim honorarjem kot starejša generacija, ki se preživlja izključno s svojim literarno-znanstvenim delom. So/smo pa mlajši pisci v nekaterih ozirih še vedno manj izkušeni in ali preveč ostri ali pa preveč površinski. Ker ni finančnih sredstev s katerimi bi primerno poplačali profesionalne kritike, se krajša tudi dolžina kritiških besedil, kar je zagotovo problematično, saj kritik v le nekaj vrsticah težko zajame idejo dela in ga še težje globinsko »prečeše« ter argumentirano ovrednoti. Tako zadnje časa pogosto nastajajo na hitro in na kratko napisani kritiški teksti, ki poskušajo slediti produkciji, vendar so napisani brez trdne notranje logike in stabilnosti.

 

Na drugi strani je potrebno poudariti tudi, da niti odzivi na kritike s strani avtorjev in urednikov pogosto niso povsem profesionalni in samo poudarjajo slovensko samozadostno mentaliteto. Pojavlja se poudarjanje kolegialnih odnosov, ko prijatelji pišejo o prijateljih, kar lahko ustvari precej zaprte družbene skupine, ki so velikokrat vezani tudi na geografsko področje. Skupine ljudi, ki izhajajo iz istega literarnega okolja ali »kroga« se med seboj podpirajo, kar sicer površinsko ustvarja prijeten duh solidarnosti, ampak se lahko zgodi, da ta podpora postane preveč brezpogojna in neodvisna od kvalitete literarnega dela.

 

Literarna kritika je izjemno pomemben del literarne produkcije, saj gre za nujno filtriranje dobrega od slabega, hkrati pa javni prostor odpira za diskurz o literaturi. Žal pa je, tako kot večina kulturnih in umetniških dejavnosti, trenutno tudi področje literarne kritike, kot je izpostavil Aljoša Harlamov, izjemno podhranjeno in premalo spoštovano.

 

Larisa Javernik

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.