Šesto predavanje cikla Proces: Likovno oblikovanje literarnega dela

pungerčar

Zdi se, da nekatere postaje na katerih se mora ustaviti knjiga preden jo bralci lahko primemo v roke nenehno pozabljamo - ena od teh je bržkone prav likovno oblikovanje literarnega dela. Tu je oblikovanje naslovnice, hrbta knjige, prelom, izbira pisave, način označevanja poglavij ... vendar pa je potrebno vedeti, da je neosveščenost o oblikovanju moč zaznati na dveh nivojih. Prvi je že omenjena »spregledanost«, drugi pa je nekakšno zanemarjanje vizualne podobe knjige.

 

Predvsem o slednjem sta spregovorila gosta večera Zoran Pungerčar in Tanja Gerkman. Slovensko založništvo ima (predvsem v zadnjem času) obilico takšnih in drugačnih težav, ki imajo za posledico tako nenadzorovan porast novih izdaj kakor tudi pomanjkanje denarnih sredstev. Pri obojem pa kaj hitro nastrada prav likovna podoba knjige – bodisi, da je zaradi prevelikega števila naslovov oblikovanje neizvirno, površno in služi zgolj kot ovoj knjige, bodisi, da si oblikovalci zaradi skorajšnjega prostovoljnega dela sploh ne morejo privoščiti, da bi knjigo oblikovali tako kot si bi sicer želeli.
Zoran Pungerčar, ki trenutno med drugim ustvarja naslovnice za knjige iz zbirke Prišleki založbe LUD Literatura, je povedal, da temu po njegovem ni bilo vselej tako. Sam je imel v rokah precej starejših knjig, ki so se lahko pohvalile s profesionalnim in dobrim dizajnom, kar je po njegovem dvigovalo tudi zavest bralcev, ki so tako bili navajeni, da imajo predmeti okoli njih (v tem primeru knjige) estetsko vrednost. Dodal je tudi, da lahko v primeru serijskega oblikovanja knjig velikokrat pravzaprav govorimo o dobrem dizajnu. Pri tovrstni oznaki seveda upoštevamo, da za njim stojijo premišljene raziskave trga in ciljnih skupin, ki se tako odražajo v naslovnici, ki bo pritegnila karseda veliko število potencialnih kupcev.
Glede na povedano se zdi, da je oblikovalec pri svojem delu zelo omejen; prilagoditi se moratržni logiki, uredniku in nenazadnje avtorju. Tanja Gerkman, ki je oblikovala roman Slavoljuba Stankovića Split (Cankarjeva založba, 2012, prevod: Urban Vovk) ter pesniško zbirko Bine Štampe Žmavc Ogledalo zraka (Založba Miš, 2013), nam je zaupala, da gre za omejenost, ki je po njenem mnenju hkrati nujna, saj iz lastnih izkušenj ve, da oblikovalec v nasprotnem primeru sploh ne bi vedel kako začeti. Prav tako meni, da se mora oblikovalec sicer res prilagajati knjižnemu delu, vendar pa ima vseeno možnost, da poda svojo intepretacijo, ki jo bralec včasih razume šele ko prebere delo.
Knjižno oblikovanje je torej obširno področje ustvarjanja, ki zahteva tako poznavanje osnov literature, literarnega trga predvsem pa dizajna in likovne umetnosti, saj skušajo oblikovalci s svojim delom doseči različne cilje – enotnost zbirke, individualnost posameznega naslova, svojo interpretacijo, avtorjevo interpretacijo, včasih tržno, spet drugič pa estetsko vrednost. Škoda le, da je slednje po mnenju obeh gostov vedno manj, s čimer izginja tudi dodana vrednost knjige – pa vendar, na svoj način lahko občudujemo pametno zastavljena serijska oblikovanja, naj hočemo ali ne je tudi to poseben dosežek knjižnega dizajna.

 

 

Aljaž Krivec

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.