Prostor za dvojino - Vladimir P. Štefanec, 66,3 m2. Založba Mladinska knjiga, 2014

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

66,3Da sanje in velika življenjska pričakovanja, med njimi denimo ugodna razrešitev stanovanjske stiske velikokrat ne doživijo srečnega epiloga, je danes jasno že marsikateremu iskalcu lastnega bivalnega prostora. Podobno se nepremičninska nočna mora seli v življenje dveh mladih arhitektov, Aleša in Zale, ki z iskanjem novega domovanja nimata veliko sreče. Seveda nista edina, ki ju pesti ta težava, saj se v sodobnem času z njo spopada vse več njunih vrstnikov, ki jim trenutne ekonomske razmere niso naklonjene. Kot nam že da slutiti naslov romana 66,3 m2, ima zgodba opraviti z iskanjem stanovanja, ki bi protagonistoma med drugim dalo priložnost za dokončno izgradnjo njunega razmerja.

 

Nosilna lika pripovedi sta torej ona in on, par, ki na stanovanja ne gleda le kot na varna gnezda, temveč prepoznava tudi njihovo umetniško vrednost, zdi se jima, da bi jima lastno stanovanje dalo možnost za realizacijo nekaterih njunih idealov. Dosledna karakterizacija nam ju riše kot dva različna si človeka, s tipično razdeljenima moško-ženskima značajema, torej idealizirano, čisto žensko ter vizionarskim, samozavestnim moškim. V kontrast klišejski oznaki oseb, pa je razdelitev njunih življenjskih vlog, saj je tokrat ženska tista, ki preživlja, financira njun obstoj, medtem ko moški sanja o boljšem življenju, zaradi česar se v njem zbudijo notranji konflikti, hkrati pa je deležen ironičnih opazk in kritike okolice.

 


Pasivnost glavnega junaka se povezuje z glavno idejo romana, ki je osredotočena na nespregledljivo resničnost v katero danes vstopajo predvsem mladi odrasli ljudje. Nevzdržen socialni položaj mladih v današnji družbi, ki jim niti izobrazba niti delavnost več ne zagotavljata (finančno) varne sedanjosti, je ne samo strašljiv, marveč pomeni tudi pesimističen obet zastran njihove prihodnosti.

 


Idejno lahko knjigo celo povežemo z mislijo filozofa Umberta Galimbertija, ki prihodnost (mladih) označi kot grožnjo in ne več obljubo, kot je to veljalo v preteklosti, saj glavna junaka kljub svoji univerzitetni izobrazbi ter delavnosti opravljata le slabo plačana, mestoma celo izkoriščevalska dela. Dogajanje se vse trdneje ovija okoli vprašanja, ali je dandanes sploh možno samostojno zaživeti in si kupiti nepremičnino brez močnih družinskih vezi, finančnega zaledja ali zelo srečnega naključja. Pisatelj se poistoveti s slednjo možnostjo saj svojima knjižnima osebama nakloni olajševalno okoliščino, ki jo ljudje v realnem življenju redko dobijo.

 


Kritike je prav tako deležna brezosebnost in nezainteresiranost birokracije, ki jo glavni junak občuti že skozi sam videz pisarn in uradov ter tam zaposlenih ljudi. Čeprav se tako Aleš kot Zala poskušata takšni družbi upreti, ju njun težek položaj prisili, da se prilagodita okolju, s katerim se sicer ne skladata.
Vzporedno z intenzivnim iskanjem stanovanja, ki je tudi osrednje dogajanje knjige, bralci subtilno odkrivamo odnos med Alešom in Zalo ter njegov razvoj skozi težavno obdobje njunega življenja. Intimni trenutki, osamljeni sprehodi in visokoleteče sanje, ki jim avtor posveti daljše odlomke ali kratka poglavja, so zaradi Štefanecovih natančnih opisov lahko predstavljive situacije. Sčasoma tudi to ljubezensko zvezo začenja načenjati utrujenost, materialno pomanjkanje ter nezadovoljstvo in pa vse močnejša, skoraj patetična želja protagonista po iskanju popolnega doma, na kar se zaplete v vrtinec krivde in prikrivanja.

 

66,3 m2 je, navsezadnje, razmeroma kratek, gladko berljiv roman, z mestoma humornimi, pustolovskimi elementi, kar naredi dogajanje bolj napeto, hkrati pa pisatelja ustavlja pri raziskovanju globin, ki jih prinaša tema trenutnega, nehvaležnega položaja mladih v družbi. Bralec je deležen prisiljenega, umetnega razpleta situacije, čeprav avtor nakazuje na možni konflikt, ki ga prinaša nosilna oseba romana, ko se skozi zadnji del knjige sooča s strahovi pred posledicami svojega dejanja. Še pred samim prikazom le-teh, pa se roman že zaključi in namesto vpogleda v težavo ponudi element presenečenja, zaradi česar konec obvisi v zraku, čeprav bi se lahko kot realistični roman, vseeno bolj približal realnim tlem.

 

Tanja Božič

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.