Težaška hoja - Marcel Aymé: Mož, ki je hodil skozi stene. Založba Goa, 2014

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

ayméMarcel Aymé je eden redkih literarnih ustvarjalcev minulega stoletja, ki je zaslovel še pred svojo smrtjo. V Sloveniji pa je bil dolga leta bodisi zamolčan bodisi mu nismo posvečali prevelike pozornosti. Manjšina naših umetniških poznavalcev se ga je spominjala predvsem kot pisca otroške literature, med drugimi Pravljice čepeče mačke, Labodi, Zelena kobila (slednji roman meji že bolj na satiro).

 

A dejstvo, da je Aymé postal klasik francoske literature in so ga rojaki brez pomislekov postavljali ob bok predhodnim velikanom umetnosti, sploh ni bilo podkrepljeno z umetnijami, namenjenimi mlajšemu občinstvu. Njegova najznamenitejša dela so kratke zgodbe, objavljene v eni sami zbirki kratkih zgodb, Mož, ki je hodil skozi stene. Zbirka je nastajala v času druge svetovne vojne, smrtonosne vihre, ki je zaobjela celoten svet in večino prebivalstva pahnila v malodušje in depresivno pogubo. Natanko te grozotne impresije tvorijo poglavitno idejo sleherne kratke zgodbe. Poudarjal je metafikcijo in grotesknost, njegova besedila pa so napolnjena s pretresljivimi, ganljivimi in nepredvidenimi zaključnimi prizori. Skrajno realističen in neprizanesljiv je bil zlasti do raja, zaradi česar ga je marsikak vernik označil za provokativnega avtorja. Vojni svet je bil v tistem času razklan, zaupanje v vero in Boga je drastično upadalo.

 


Zabavna, a hkrati tudi srhljiva je avtorjeva interpretacija Svetega Petra in pa Boga samega. Večkrat meji na opolzkost alicelo vulgarizem a vsi ti prikazi na bralca učinkujejo izvrstno, ustaljene like ugleda v popolnoma novi luči. Besedila so torejlucidna komična in kratkočasna, opazna je tudi parodija »absurdnih« dogem in kazni, kar je razvidno v primerih kot so sledeči: bitja, ki so odložila vse, kar je bilo človeškega in umazanega, in se znašla v raju, so imeli za nezmotljiva, pri Rubežniku, zadnji zgodbi, pa je Sveti Peter napak interpretiral oholega in vase zagledanega rubežnika, oziroma se mu je zareklo. Božje oštevanje ni v skladu z biblijskim, Svetega Petra ima na nek način za kanček omejenega služabnika. Prodaja časovnih nakaznic na črnem trgu (Motiv iz Odloka, tretje zaporedne zgodbe) je dober primer tega, da življenja ne veljajo praktično nič, če se nahajaš sredi najhujše bitke vseh časov. Preživeli prav tako niso imeli upanja, v nadaljnje življenje so stopali s pesimizmom in pogostokrat je prišlo do samomora.

 


Nekaj zgodb prav tako ponuja tudi jasno sporočilnost, ki pa načeloma ne zapade tendenčnosti. Pri že omenjenem Rubežniku se je avtor po vsej verjetnosti naslanjal na starejši Nosovov roman Neznalčkove prigode, ki je nastal pod peresom enega najznamenitejših ruskih literatov tistega časa. Vsebinsko sta različna, idejno izhodišče pa imata skorajda identično. Pri prvem bo protagonist po opravljenih dobrih delih prišel v nebesa, pri drugem pa mora majhen Neznalček opraviti le tri dobra dela, da mu bo vaški čarovnik izročil čarobno palico, skratka, nagrado. Protagonista sta opravljala dobra dela, a ker sta bolj razmišljala o nagradi kakor pa o tem, kako brez tendenc po nagradi pomagati šibkejšim, so bila le-ta zlagana. V očeh pravičnega razsodnika (Boga in čarovnika) sta se izkazala z enim samim dejanjem, pa še to je bilo storjeno nezavedno. Sporočilo je vsem zelo dobro znano, pa vendarle ohrani svežino. V pravljicah, bajkah in pripovedkah je ta motiv najpogostejši, a razsodnik, ki odloča o dobrih in slabih dejanjih, ni tako kontroverzen, vzvišen in ohol, na nek način celo posmehljiv.
Kritičarka Agata Tomažič je o Ayméju zapisala, da je bil »plodovit pisec, ki ni nikoli plaval s tokom« (izvleček iz spremne besede). Ravno zaradi zato je Aymejeva literatura tako edinstvena in unikatna. Predvsem je drugačna, čeprav se pri literaturi dvajsetega stoletja zelo rado pojavlja rušenje vseh pravil, tako na literarnem kakor tudi intimnem, moralnem področju. Bralska mnenja so bila deljena na zagrete oboževalce in na jezične »nosovihce«.



Vanja Osterc

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.