Dogodek v mestu Celje, leta 2020 - Matej Krajnc: Vicky Leandros, LIK Savinja in mlin, dokler stoji. KUD Lema, 2014 (Kaja Blazinšek)

Uporabniška ocena: / 3
SkromnoOdlično 

savinjaintoV slovenskem kulturnem prostoru poleg obravnavanega romana pisatelja, pesnika, kantavtorja oziroma vsestranskega umetnika Mateja Krajnca, odmevata izdaja prevodov pesmi legende folk glasbe Boba Dylana in pesniška zbirka Spremenljivo oblačno. Matej Krajnc ostaja v okvirih, značilnih za njegova prejšnja prozna dela, kar nakazuje tudi vpletenost protagonistov romanov Domen Fras in Anthurium. Nenazadnje pa se v romanu pojavi avtor sam v vlogi kustosa celjskega pokrajinskega muzeja, ki pripoveduje to - lahko bi rekli - že kar groteskno zgodbo z umirjenim uvodom, ki je pravzaprav citat s spletne strani Pokrajinskega muzeja Celje.

 

V nadaljevanju se vse zgodi bliskovito. Zaplete se takoj, z žensko v tretjem mesecu nosečnosti, ki se z nazorno opisanim krikom zgrudi na tla, češ, da bo rodila (šele čez pol leta, pa vendarle - za paniko ni nikoli prehitro). Dogodek se odvije med vodenim ogledom v že omenjenem celjskem muzeju. In zavozla se še bolj, pri zahtevah noseče gospe, ki so sila nenavadne; da privoli in rodi (sredi muzeja) ter spravi na svet novega Celjana (kar očitno samemu mestu predstavlja veliko vrednost) zahteva tudi ponovno uporabo Rakuševega mlina, rekonstrukcijo LIK Savinja in prisotnost nekdanje evrovizijske zvezde iz 70. let prejšnjega stoletja, Vicky Leandros. Avtor skuša v prvih dveh primerih verjetno izpostaviti problematiko izginjanja stavb iz zgodnje industrijske dobe slovenskih mest, kar pravzaprav ni le problem Celja, temveč se rušenje takšnih stavb, ki jih po navadi izpodrinejo komercialni trgovinski centri, pojavlja v vseh večjih kot tudi manjših slovenskih krajih. Rakušev mlin je bila pravzaprav dolgo časa pereča tema občine Celje, dokler ga niso jeseni leta 2014 zaradi prevelike škode po požaru dokončno porušili. Na mestu kjer je prej stal Lesno industrijski kombinat Savinja pa se že nekaj let bohoti City center Celje. Časovno je zgodba postavljena v leto 2020, vendar pa se je rušenje Rakuševega mlina zgodilo prav med pisanjem teksta, kar le še stopnjuje ironijo izginjanja zgodovinskih stavb, ki jo skuša avtor pokazati v romanu.

  

Dogodek v muzeju ne uide mestnemu poglavarju, ki na tem mestu postane glavni usmerjevalec dogajanja in tisti na katerem leži teža, da se vse izpelje tako kot se mora, brez večjega medijskega cirkusa.  Prava''cirkuška predstava'' se nenadoma odvija pod taktirko Verhemunicipa in njegovih sodelavcev. Skozi karikirane in ironične dialoge Krajnc izpostavi problematiko ožjih poznanstev, ki vladajo mestu, s tem pa tudi neke vrste izkoriščanje ter podkupovanje, kar nakaže v liku gradbenika Ingrada Petkovška, ki čaka na osebni stečaj. Seveda to ne bi bilo pravo slovensko mesto, če se v občinske zadeve ne bi vmešala še cerkev in z njo svetost želje nosečnice.

 

Avtor gradi roman skozi kratka poglavja oziroma skozi kratka dejanja, v katerih je težko določiti pripovedovalca, saj so zgrajena predvsem na dialoških replikah, ki jih po navadi najdemo v dramskih besedilih. Uporaba dialoške strukture in s tem tudi prisotnost dramske napetosti, romanu pravzaprav omogočata njegovo hitrost in preskakovanje iz dogodka v dogodek. Na strukturo dramskega besedila prav tako spominjajo vložena besedila Vicky Leandros, Edith Piaf, Elvisa Presleya in Johnnyja Casha. Ta v romanu delujejo kot songi, ki jih poznamo iz brechtovskih dram in stopnjujejo parodičnost ter ironijo.


Roman je grajen na preprostih, a očitnih postopkih, ki v literarni zgodovini opredeljujejo postmodernizem. To je že omenjeno citiranje spletne strani, uporaba diskurza dramskega teksta in nenazadnje tudi vpletenost samega avtorja. Na tem mestu lahko izpostavimo tudi intermezzo, ki deluje kot nekakšen oglasni blok in možnost alternativnega konca.

 

Vsekakor skuša roman povedati veliko o majhnih lokalnih zagatah v slovenskih občinah ter se te naloge loti na zelo nenavadnem primeru. V razreševanje nenavadne zagate so vpleteni predvsem lokalni župan in znanci in prav skozi te odnose so razprostrte gosta ironija, parodija in satira. Vseeno pa te v nekaterih poglavjih prestopijo mejo in se sprevržejo v pretiravanje, njihov celostni namen pa spolzi bralcu skozi prste.

 

Kaja Blazinšek

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.