Janice Galloway: Clara, Beletrina 2015, prevod: Jure Potokar (Klara Zupančič)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

clara

V preteklem letu je knjižne police obogatil slovenski prevod (delo Jureta Potokarja) romana Clara škotske avtorice Janice Galloway. Delo prikazuje razvoj družbenega položaja žensk v 19. stoletju. V središče pripovedi je postavljena Clara, ženska, ki bi danes s svojim nepredstavljivim talentom in trudom zagotovo uspela - ženska, za katero je v 19. stoletju, kot za marsikatero drugo, obveljala moška volja. Clarin mož Robert je predstavljen kot psihotična oseba od trenutka, ko nastopi prvič, a takšen je bil tudi oče, ki je s samoljubnimi nameni Clari odvzel otroštvo – želel jo je preobraziti, ustvariti v ideal, ki si ga je zadal ob samem rojstvu hčere.


»Rekel je ne. Ne takoj. Vendar popolnoma. Da ne bi bilo nobenega nesporazuma. Clara je že oddana, je rekel. Umetnosti je oddana.« Friedrich ni mogel sprejeti dejstva, da se bo Clara po določeni starosti začela odločati sama zase, saj jo je vzgajal v poslušno dekle. Njena poroka z Robertom Schumannom je bil en in edini upor absolutni diktaturi očeta, a je bila ta le prenesena na drugega moškega, Roberta, ki ga je morala ljubiti tako previdno, kakor, da bi čistila krhek porcelan.« Za svojo uspešno glasbeno pot se ni odločila sama, temveč je že v rosnih letih namesto nje odločal oče – z nemim dekletcem, ki ni govorilo do 4. leta starosti, je imel velike načrte. Njeno ime, Clara, je za Friedricha Wiecka predstavljalo jasnost, svetlobo, ki bo nekega dne odzvanjala po celem svetu, kar bi naj dosegel s strogostjo ter trdim delom – lastnim in hčerkinim.


Clarino otroštvo je bilo naporno. Ko se je očetu po letih vadbe klavirja zdela pripravljena, je pričela z neskončnimi turnejami in koncerti, ki so se so se vrstili že v prvem desetletju njenega življenja – medtem, ko so se druge deklice pripravljale, da bodo zaželen »ženitveni material«, je Clara preigravala s črnilom polna notna črtovja: »Smela je poslušati, smela gledati, smela sedeti. Včasih je smela samo sedeti in hkrati krotiti svoje okončine. Glasbenik se mora naučiti sedeti pri miru in čakati na vrsto. Zmrdujejo se samo brezupni amaterji. Tudi to je učna ura. Zdi se, da je vse učna ura.« Svoje ljubezni do glasbe ni zanemarila niti ob srečanju z Robertom Schumannom, ki je kasneje postal njen mož, čemur je Clarin oče nasprotoval kljub spoštovanju do velikega skladatelja. Povila sta kar sedem otrok – nikoli pa ni opustila svoje trde drže, tišine ter dolžnosti do družine. Čeprav je hitro ovdovela (zadnji dve leti, ko je bil Robert nastanjen v psihiatrični bolnišnici, ga pa sploh ni smela obiskati), ni klonila ter je ustvarjala kljub številčni družini. Drugega kot koncertiranje ji v več pogledih sploh ni preostalo, saj je morala nahraniti svojo družino.


Roman ne pripoveduje le težke zgodbe Clarinega življenja, temveč na izredno izviren in iskren način prikaže ustvarjalno pot ženske v 19. stoletju – prikaže njeno rast v eno najodličnejših ustvarjalk svojega časa, četudi je morala za to prehoditi trnovo pot. Na tem mestu lahko njeno življenjsko zgodbo aktualiziramo – pripoved nam na slabih 600 straneh prikaže notranji boj ženske, ki se bori z vsakodnevnimi finančnimi ter emocionalnimi problemi, s svojim socialnim življenjem, z materinstvom ter partnerstvom in na povsem drugem nivoju z ambicijami, svojo lastno identiteto.


Za Janice Galloway je pisanje o ženski seksualnosti v prvi vrsti politično dejanje. Svojo trditev je z romanom Clara (če ne že poprej v Ta knjiga ni o meni ali Vse izmišljeno) dokazala za resnično, saj se v več delih dotika ter pojasnjuje feministično: »Ne zanima me ločevanje. Želim si, da bi se moški in ženske bolje razumeli. Mislim, da bi to lahko dosegli s pogovorom o stvareh, ki ženskam žrejo živce, in obratno.«. Clarini tišini je predala svoje besede ter ji tako podelila glas, ki se ga tokrat sliši.

 

Klara Zupančič

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.