Bližnja srečanja - Alessandro Barrico: Trikrat ob zori. Mladinska knjiga, 2015, prevod: Janko Petrovec (Veronika Šoster)

Uporabniška ocena: / 3
SkromnoOdlično 

trikratobzoriAlessandro Baricco, italijanski mojster minimalističnih in z občutkom napisanih pripovedi, se je ponovno potopil v globine človeškega značaja in ustvaril, kakor pravi sam, »verjetno zgodbo, ki pa se nikoli ne bi mogla zgoditi v resnici«. Avtorjeva opomba, ki stoji čisto na začetku, knjigo Trikrat ob zori postavi v dva konteksta, ki sta zanjo enako pomembna.

 

 

 

  

Prvi kontekst se nanaša na Bariccovo knjigo Mr Gwyn (ki je v slovenskem prevodu izšla lansko leto); v njej je namreč omenjeno (sprva fiktivno) delo Trikrat ob zori, ki naj bi razkrilo vsaj nekaj skrivnosti gospoda Gwyna in njegovega delovanja. Za tiste, ki jim je Mr Gwyn poznan, je zgovorno posvetilo knjige, ki se bere »Katarini Medičejski in mojstru iz Camden Towna,« kar se nanaša na zloglasne žarnice Katarine Medičejske, ki jih je posebej za Gwynovo ekscentrično prakso izdelal mojster iz Camden Towna in krasijo tudi naslovnico dela Trikrat ob zori. Baricco v opombi pojasni, da se je potem knjigo s tem naslovom dejansko odločil tudi napisati – tako nas uvede v prefinjeno metafikcijsko igro – in Mr Gwynu ponudil neke vrste ohlapno nadaljevanje.

 

Drug kontekst pa se nanaša na delo Trikrat ob zori kot tako – avtor obljublja, da deluje tudi kot samostojen tekst, da ga je torej mogoče brati čisto neobremenjeno in brez poznavanja knjige Mr Gwyn. S tem si zada dodatno nalogo, ki pa jo v vseh pogledih tudi izpolni; Trikrat ob zori niti v enem samem trenutku ne razpade na račun predzgodbe, saj je zgodbena premisa dovolj močna.

 

V osnovi gre za tri zgodbe, ki sta jim skupna ista glavna junaka; moški in ženska. V vsaki zgodbi pa se srečata prvič, zato se med njima na tri različne načine vzpostavi odnos, ki se razvije v zelo kratkem času in sproži nepredvidljive posledice. Enaka sta tudi prizorišče – hotel, v katerem se v nekem trenutku znajdeta –, in čas – ob zori, kakor napoveduje že naslov knjige. Vendar so pravila tu pričakovano drugačna kot v realnosti; v prvi zgodbi gre za odrasla žensko in moškega, v drugi za deklico in odraslega moškega, v tretji pa za odraslo žensko in dečka. Tako avtor že samo z determiniranostjo z leti zastavi nemogočo logiko – dve osebi se srečata trikrat, toda vsakič je edinkrat, prvič in zadnjič.

 

Trikrat ob zori je mogoče res manj prepojena s simboliko kot Mr Gwyn, toda na popolnoma drugačen način ji uspe ujeti čarobnost in skrivnostnost pripovedi. Zanimiva je tudi formalna oblika dela, ki k temu še pripomore: pogovori obeh protagonistov so po dramsko razsekani v kratke replike, kar ustvarja vtis dinamičnega, naglega dogajanja, vmes pa jih prekinjajo daljši prozni pasusi, v katerih se zgodijo podrobnejše izpovedi.

 

Avtor nas z namigi in podrobnostmi uspešno prepriča, da sta moški in ženska zagotovo isti osebi, tako recimo ženska v prvi zgodbi pravi: »Če ta hotel ni zanič! Nora sem na pokovko …«, v tretji zgodbi pa ji deček očita: »Povsod imaš pokovko,« ona pa mu odgovarja: »Nora sem na pokovko.« Ženska v prvi zgodbi pripoveduje o tem, kako je imela pri sedemnajstih letih otroka, dekle v drugi zgodbi je noseče. Moški iz prve zgodbe nam zaupa kako mu je pri trinajstih pogorela domača hiša, deček v zadnji zgodbi je pretresen zaradi požara, ki mu je bil ravnokar priča, okoliščini požara pa so identične: oče in mama se prepirata, oče ima na mizi pištolo: »všeč mu je bilo, če je ležala na mizi, nič drugega,« deček pa priča: »oče je sedel za mizo s steklenico vina, blizu pa je ležala pištola, kot zmeraj.«

 

Lika sta koherentna, in sploh ni pomembno, da se njuno srečanje ne bi moglo zgoditi v realnem svetu (zato pa imamo literaturo) – odločilno je to, da lahko sledimo osebni zgodovini obeh, ki ju Baricco sooči s posebnim namenom – pokazati želi, na kakšen način lahko človeka za celo življenje zaznamujejo travmatični dogodki, kako vplivajo na kasnejši razvoj njegove osebnosti in na grajenje odnosov z drugimi. Pri tem se Baricco osredotoča na nasilje, ki se tragično vrine v osebni zgodbi obeh junakov – noseče dekle njen fant psihično in fizično zlorablja, deček pa mora gledati, kako plameni pogoltnejo njegova starša, ki ju niti ogenj ne odvrne od hudega prepira. Ti dogodki kruto prekinejo njuno mladostno prepričanje v neranljivost in ju soočijo z neizprosnim svetom, zato je Trikrat ob zori presunljivo delo, ki se »dogaja« le dvema, a se v resnici dogaja nam vsem.

 

Veronika Šoster

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.