»V življenju še nisem slišala česa tako nemoralnega.« - David Lodge: Na drugem mestu. Litera (Babilon), 2014, prevod: Irena Duša (Urška Gabrič)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

na drugem mestuRoman Na drugem mestu je sicer izšel že pred štiridesetimi leti, vendar pa se je v slovenskem prevodu Irene Duša pojavil šele pred kratkim, čeprav gre za prvo izmed treh del, ki sestavljajo trilogijo dogajanja v kampusih. Ameriškem in angleškem, dveh popolnoma različnih svetovih. V prvem vrejo protesti svobodomiselnih in še zdaleč ne vedno treznih, zavzetih temveč predvsem impulzivnih študentov, medtem ko se v drugem komaj uveljavlja volja mladih prevratniških gibanj.

Lodge, tudi sam sicer priznan literarni teoretik, vzpostavi povezave med kontrastnima okoljema z izmenjavo predavateljev. Philip Swallow, sicer predstojnik oddelka v Rummidgu, »povprečen« poznavalec književnosti brez razburljivega zasebnega ali službenega življenja se znajde na položaju nadutega poznavalca Jane Austen, Morrisa Zappa, ki pa enakovredno funkcijo opravlja na Euphorii. Prvemu je namenjeno uživanje med brezsramnimi študentkami v soparnih stanovanjih, primernih za skupinske pogovore o literaturi in skupinsko preizkušanje teorij o spolni privlačnosti, kar je za na videz zadovoljnega, skromnega in ljubeznivega moškega srednjih let prijeten šok. Kmalu se vda eni izmed študentk, kasneje pa tudi Zappovi ženi. Morris se v tem času polasti Swallowega stola za jedilno mizo v Veliki Britaniji, kamor se zateče skrajno nezadovoljen z zadušljivim vzdušjem neperspektivnega oddelka in abstinenco od upravičevanja splošno znane oznake ženskarja.

 

Ko na kratko preletim fabulo, se lahko slednja zdi dokaj klišejska, s predvidljivim koncem in pretirano usklajenostjo sočasnih naključij. Oba moška namreč že na samem začetku istočasno pristaneta z Boeingi 707, celo njuna orientacija po novi soseščini je na začetku podobno okorna. Akademika začneta skoraj sinhrono navezovati stike in se postopoma aktivno vključevati v dialog s študenti in kolegi, prevzemati iniciativo in tudi v zasebnem življenju pridobivati na samozavesti. Njuna domala filmska zgodba precej lagodno napreduje, a nas hitro vodi čez strani hudomušnih replik, ki jim ne samo z užitkom sledimo, temveč jim tudi v celoti verjamemo.

 

Pritegne nas že začetno stanje, ki pogojuje nadaljnji razplet Zappove usode, ko se visoko nad severnim polom znajde sredi samih nosečnic, katerih cilj je na Otoku narediti splav. Ena izmed feministično naravnanih mladenk ga namreč spremlja skoraj do konca romana, ter ga pripelje bliže vsakdanu Philippa Swallowa. Morris omenjeni Mary Makepeace zagotovi mirno bivanje pod streho Philippove žene Hilary, njegovo odsotnost pa izkoristi za dobesedno zapolnitev njegovega mesta s sprejemanjem večerij, navezovanjem stikov z otroki in končno tudi spretnemu vzpostavljanju intimnega razmerja s kolegovo soprogo.

 

Z zanimanjem nestrpno pričakujemo razplet komaj verjetnega sosledja dogodkov in končno soočenje obeh svetov. Kljub smešni situaciji (in če jo skušamo podoživeti tudi skrajno tragikomični), ostanejo liki pikantno humorni in polni nonšalance ter cinizma. Prav v tem je čar Lodgevega dela. Med prozo, ki vsakodnevno izhaja po svetu, vselej potrebujemo poleg filozofsko dovršenih del, skozi katere se prebijamo nešteto noči tudi knjige, ob katerih se (še vedno na precej visokem nivoju) lahko samo sprostimo ali pa v njih razbiramo vrsto (predvsem) postmodernističnih teorij, s katerimi se avtor vseskozi preigrava.

 

Omogoča nam fiktivni vstop v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, čas številnih protestnih shodov, glasnih osvobajajočih se žensk, upornih študentov, ki spijo na prostem pred univerzo in navdani z brezskrbnim, hipijevskim duhom za sabo potegnejo tudi liberalne starejše in na videz zrelejše profesorje. Razglabljanje o (a)moralnosti je odveč, meje v odnosih se zabrišejo, glavoboli po prekrokanih nočeh postanejo rutinske ekspozicije dni in puščajo ob strani resnejše razmisleke o globljih ljubeznih, ki se tekom revolucijskega viharja omajejo ter grozijo z razhodi.

 

Vse to je David Lodge opisal v šestih poglavjih prvega dela, v katerih je premišljeno prepletel poročevalski slog z dolgimi pripovednimi pasažami, prešel k izrazito prevladujočemu dvogovoru in zaključil z najbolj dramatičnim odlomkom v dramski besedi z didaskalijami. Zavzel je mnogo pozicij, med njimi mojstrsko prehajal in močno aluzijo na Berkeley in Birmingham zavil v imeni Državne Euphorie ter Rummidgea. Čeprav gre za skoraj petdeset let staro situacijo, lahko mnogi dogajanje povežejo s stanjem na današnjih izobraževalnih ustanovah in posledično okrepijo jakost smeha ali opazk med prebiranjem dotičnega romana. Glede na doslej povedano, se lahko (v kolikor še niste posegli po Lepi službi in Majhnem svetu) nadejate muzanja ob tekstih, ki so takoj po izidu doma in pri nas zadovoljili recepcijo.

 

URŠKA GABRIČ

 

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.