Popularni spletni stripi v knjigah ali čtivo za tiste, ki so pozabili na zgodbe, zapisane v zgodovinskih učbenikih (ali jih niso niti prelistavali) – Kate Beaton: Hark! A Vagrant in Step Aside, Pops (Drawn & Quarterly) Špela Sabati

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

thl beat stepasideV zadnjih letih stripi znova pridobivajo na popularnosti in k ponovnemu vračanju stripovske umetnosti so gotovo prispevali tudi tisti striparji, ki so si svojo prepoznavnost najprej priborili na spletu. Ena izmed teh je Kate Beaton, mlada Kanadčanka, zgodovinarka in antropologinja, ki je svoje stripe najprej objavila na spletni strani www.harkavagrant.com. Tam je pridobila mnoge sledilce in zgradila občinstvo, ki se navdušuje nad zgodovino, umetnostjo in literaturo, predvsem pa nad humorjem.

Kate Beaton je izdala zbirko kratkih stripov, ki je nastala tako, da je izbrala najljubše stripe, ki so bili pred tem posamično objavljeni na internetu in jih uredila v knjige. V serijo sodijo tri knjige, ki sicer niso prevedene v slovenščino; Never Learn Anything From History (2009), Hark! A Vagrant (2011) in Step Aside, Pops (2015).

Naj se najprej razjasni tančica skrivnosti, ki obdaja naslov – Hark! A Vagrant. Ta po avtoričinih besedah ne pomeni ničesar konkretno, vseeno pa zveni dovolj staromodno in absurdno. V svojih stripih se rada norčuje iz stereotipov, ki se pripisujejo Kanadčanom, pa seveda iz Kanadskih politikov, raznih (literarno) zgodovinskih osebnosti in praktično iz vsega, kar ji pride na misel. Njen humor je precej zbadljiv in sarkastičen in včasih ga zanese še v opombe. Posamezni stripi so pogosto opremljeni s komentarji, katerim lahko pripišemo didaktično naravo, saj jih je mogoče brati kot kratke razlage, kar pride prav, če ne poznamo konteksta oz. zgodbe resničnih oseb, ki nastopajo. Lahko pa predstavljajo le avtoričino mnenje o obravnavani temi in tako bolj osebno nagovarjanje bralcev. Ponekod je v komentarjih sicer moč zaznati blaženo ignoranco, ko piše iz stališča ljudi (zgornjega) srednjega razreda, vendar vse to počne odkrito in brez sramu. Svoje misli praktično surove ponudi bralcu na pladnju na ogled. Misli si, kar hočeš!

Zbirka nahrani tisti del naše osebnosti, ki je v osnovni ali srednji šoli trpel od teže interpretacij, ki so zapovedovale, kako bi morali prebrano razumeti, in ki se je počutil tako zelo uporniško, ko je po tihem še vseeno verjel svojemu razumevanju zgodb. In potem nas nepričakovano navdušijo stripi o sestrah Brontë, ki so pod enim izmed stripov opremljeni s komentarjem »They say Austenmania is dead, in which case, long live Brontëmania, and may we always have a mania to sustain us.«

Kako zelo komični se nam bodo zdeli posamični stripi je odvisno od našega predhodnega znanja in splošne razgledanosti. Strastnim bralcem in tistim, ki se ukvarjamo z literaturo se bodo najbrž zdeli blazno zabavni deli o Harryju Potterju, Jane Eyre, Viharnem vrhu... medtem, ko nas bodo recimo stripi o kanadskih zgodovinarjih prej kot do smeha pripravili do tega, da bomo v Google zapisali njihova imena in vmes ugotavljali, za kaj točno se je pri vsem tem šlo. In potem, ko se bomo ob tem ravno začeli počutiti kot prostočasni detektivi, nas bo na naslednji strani – ta-dam – pričakal strip o Sherlocku Holmesu.

Z nekaterimi drugimi stripi se prikupi najbolj pikolovskim in natančnim bralcem, ko se neumorno sprašuje, kdo za božjo voljo bo končno razložil, kakšen pajek točno je ugriznil Spidermana. Tudi sicer je mnogo navezav na popularne stripovske junake, ne pozabi pa niti na tiste, ki živijo ne-tako-zelo-opevano junaško življenje in veljajo za nezanimive, recimo na Aquamana.

Seveda ne gre niti brez Napoleona, ki je po avtoričinih besedah njena to-go stripovska figura, t.i. maskota stripa iz platnic, h kateremu se vselej vrača, a se vseeno ulovi v ponavljanju najbolj hvaležnega – Napoleonovega kompleksa.

Največje odlike stripov so gotovo njihova komičnost in izviren humor ter ideja spoznavanja z zgodovino skozi šale. Z osnovno idejo, zakaj ne bi učenje nečesa tako suhoparnega, kot so po splošnem prepričanju zgodovinska dejstva, popestrili in naredili zabavnega, ponudi interesantno dodatno orodje za učenje. Za izdajo se skriva želja po širjenju znanja, ki izvira iz nekoč velike želje avtorice po tem, da bi zgodovinski učbeniki vsebovali vsaj nekaj šal. In pri tem so stripi najbolj uspešni.

 

Avtorica: Špela Sabati

Deli

 

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.