Zidovi sredi glav – Jon Agee. Zid sredi knjige. Grlica, 2019. Prevedla Janja Remškar / Veronika Šoster

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

Zid-sredi-knjigeČeprav je ameriški ilustrator Jon Agee na sceni že dolgo časa (svojo prvo knjigo je izdal leta 1982) in je tudi razmeroma prepoznaven (hvalil ga je celo slavni Maurice Sendak, avtor kultne Where the Wild Things Are), ga pri nas šele dobro začenjamo spoznavati. Lani je pri založbi Skrivnost izšla njegova knjiga Življenje na Marsu, letos pa se ji je pri založbi Grlica pridružila še fascinantna in provokativno naslovljena Zid sredi knjige. Gre za dve izmed njegovih najnovejših slikanic, in obe delujeta na principu neke domislice, ki jo avtor potem izpelje po svoje. Zid sredi knjige že s svojim naslovom nakazuje, da bo metatekstualen, da bo torej šlo za knjigo, ki se »zaveda« tega, da je knjiga. To v praksi pomeni, da se knjiga sama sproti komentira, kar je za radovedno in nadobudno otroško publiko še posebej zanimivo. Ob branju takih knjig se namreč zdi, da ima avtor neko magično moč, saj z bralcem neposredno komunicira kar izmed strani.

Avtor piše in ilustrira sam, kar je že samo po sebi dodana vrednost, saj med obema sestavinama slikanice ni niti najmanjše vrzeli. Sicer pa gre za vizualno nepozabno knjigo, ki je po sredini, torej na spoju lihih in sodih strani, ločena z opečnatim zidom. Tako gre dobesedno za zid sredi knjige, in kmalu se na levi strani pojavi protagonist v viteškem oklepu, ki med popravljanjem in utrjevanjem zidu razloži, da je na drugi strani zlobni Orjak, ki takoj vsakogar pojé. Medtem se na desni strani kopičijo živali, ki se trudijo preplezati zid, očitno so namenjene na boljšo, varnejšo stran. Junak med svojo agitacijo ironično ne opazi, kaj se mu dogaja za hrbtom. Prislonjena lestev, na kateri stoji, je vedno bolj potopljena pod vodo, v kateri plavajo nevarna bitja. Ko se junak končno zave, kaj se dogaja, je čisto presunjen, in izreče temeljni stavek knjige: »To se ne bi smelo zgoditi na tej strani zidu!« Agee s knjigo očitno pokaže na to, kako lahko sami sebe s predsodki ogradimo od »druge« strani, pa tudi to, kako slepi znamo biti za stvari, ki se nam dogajajo pred nosom. Živali so namreč želele splezati čez zid, da bi pomagale vitezu, a jih je Orjak ustavil in rešil pred nevarnostjo. Torej ni samo čuvaj, ampak se celo zavzame za nekoga na drugi strani, saj v trenutku stiske reši viteza tako, da z roko seže čez zid in ga potegne na varno. V tem trenutku postane »previsok« za knjigo, saj ga ilustracija odreže od pasu navzdol, kar simbolno namiguje tudi na to, da je včasih bolje seči izven okvirjev. Škoda je le, da konec precej razvodeni – vitez je nekaj trenutkov zmeden in osupel nad nastalo situacijo, potem pa za varno stran prepozna desno in se pridruži živalim. Kar je malenkost problematično, sploh če ne zagovarjamo črno-belega razumevanja sveta.

Počasi se tudi zavemo, da nas je avtor prelisičil, saj nismo verjeli le temu, da je leva stran knjige varna, ampak tudi to, da je vitez pravu junak knjige (vizualno mu to pretanjeno pripisuje že sam oklep!) – in to samo zato, ker je situacijo tako nazorno in avtoritarno razložil. To nam pove veliko o tem, da zgodovino dejansko pišejo zmagovalci, torej tisti, katerih zgodba je slišana, zapisana, ohranjena, kanonizirana. Obenem pa je tudi svarilo pred potvarjanjem; če se je nekdo samooklical za avtoriteto, še ne pomeni nujno, da je vse, kar izreče, resnično (ali dobronamerno). Poleg standardnih tematik o drugačnosti in sprejemanju, o izogibanju sodbe po videzu, o vključevanju in razbijanju predsodkov, pa slikanica spodbuja tudi k razmišljanju o zidovih – pa naj gre za fizične (med njimi seveda Berlinski, pa tudi famozni Trumpov zid med Ameriko in Mehiko, saj je Agee Američan) ali psihične zidove, ki si jih zidamo v glavah in nas razmejujejo. Kar je seveda totalna propaganda, sploh zato, ker smo se kot civilizacija razvili ravno zaradi skupinske logike in sodelovanja, zakaj bi torej zdaj vse to razmejevali in ločevali. Je zid sploh lahko legitimen?

Informacije o knjigi so dostopne na spletni strani.

Avtorica: Veronika Šoster

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.