Strahovi, fobije in prečkanja meja – Kristian Novak, Cigan, ampak najlepši, Beletrina, 2020. Prevedla Đurđa Strsoglavec / Tajda Cvetič Mlakar

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

thumb 2780 book bigRoman Cigan, ampak najlepši, s katerim se je hrvaški avtor Kristian Novak zapisal v sam vrh sodobne hrvaške književnosti, nas popelje v današnje Medžimurje – v svet romske manjšine na eni in svet ostalih Hrvatov na drugi, v svet diskriminacije in izobčenih. Knjigo, ki je v hrvaščini izšla leta 2016, smo v slovenščini dobili letos pri založbi Beletrina v sklopu festivala Fabula. Za njen izvrsten prevod je ponovno zaslužena Đurđa Strsoglavec (prevedla je tudi njegov drugi roman Črna mati zemla (2015)), ki v prevodu namesto medžimurščine, narečja prebivalcev Medžimurja, uporabi našo prav tako zahtevno in nadvse podobno prekmurščino. Novak se je s Ciganom zopet izkazal pri mojstrskem oblikovanju večslojne zgodbe s tragičnimi in nadvse življenjsko prikazanimi liki. V pričujočem romanu uporabi več žanrskih primesi, zato lahko nanj gledamo kot na mehak »ljubič«, napet »krimič«, predvsem pa kot na družbeni in psihološki roman, ki se ukvarja s problemi diskriminacije »drugačnih« in medosebnih odnosov.

Ena od pripovedovalk romana, štiridesetletna Milena Muriša, se ob refrenu sicer resnične pesmi Ciganin sam, al' najlepši izvajalca Ljuba Alićića, zamisli, kako je, če se znajdeš na »napačni« strani družbe. Sama se namreč močno zaljubi v dvajsetletnega Roma, Sandija Ignaca, ko se po spletu okoliščin vrne v svoj rodni kraj Slaboščak. V dušo jo zbode beseda »ampak«, ki po njeno »nima kaj iskati v stavku o ljudeh«. Šele ta banalna beseda povzroči, da se zares zave statusa Romov in drugačnih. Milena je sicer prikazana kot lik v krizi srednjih let, brez službe, moža in strehe nad glavo. Ko se vrne v Slaboščak, sploh ne sluti, da se bo tam zaljubila, in to v Roma. Milena tako ves čas bije boj sama s sabo, mučijo jo izguba staršev v mladosti, brezčutnost ljudi v Slaboščaku in na splošno človeška hladnost do Romov ter vsakršne drugačnosti. Nastalo zmes negativnih čustev in tegob sprošča z nočnimi avanturami in alkoholom. »Kar zadeva mene, lahko ljubiš samo nekoga, čigar odsotnost te lahko stane razuma« prizna nerazkriti sogovornici, ko govori o Sandiju. Ker Sandi vztrajno prihaja k njej preko mentalno zarisane meje ljudi, ga vidi kot pogumnega. On v njej vidi uteho, vendar si poleg biti ljubljen želi tudi normalnega življenja, stran od odljudnega, romskega Bukovega Dola, ki ga opominja na to, kar je. Čeprav ga ima Milena za pogumnega, pa ima o sebi drugačno mnenje, svojemu sogovorniku namreč prizna – »svet ni videl večjega strahopetca«. S tem misli na strah in tesnobo, ki se konstantno prepletata, mu dirigirata in postajata vedno večje breme. Rad bil dober človek, vendar mu zaradi prijateljev in razbrazdane preteklosti to ne uspeva. Ljubezenska zgodba Milene in Sandija je prikazana na pristen, organski način, saj jo avtor prikaže takšno, kot je – lepo, vendar turbulentno. Poleg vseh težav pa se spopadata še s tem, da Cigani – poimenovanje, ki je v romanu večinsko uporabljeno – v Slaboščaku niso zaželeni. Poleg njune spoznamo še zgodbo iskanja boljšega jutri. To je zgodba kurdskega begunca Nuzata, ki prihaja iz Mosula v Iraku in si želi doseči Francijo, deželo »čistih čevljev«. Mučno, dolgo pot mu otežujejo številne prepreke, neprijetne in tragične situacije, ki ga stanejo mentalnega zdravja. Njegov karakter in zgodbo o krajah, prevarah in konstantnem bežanju lahko približamo zgodbi in karakterju Sandija. V svojem jedru je Nuzat zasnovan kot dober in čist človek, ki zaradi upanja na boljši jutri zapusti ženo z dvema sinovoma. To dejanje Kurdu po malem razjeda dušo, dokončno pa mu jo razparajo kraje, nečloveško življenje, lakota in umori, ki jim je priča. Dvom pa ne grize samo njega, ampak tudi piarovca hrvaške policije Plančića, ki mu zaradi okoliščin na rame pade veliko breme. Doleti ga namreč nadvse neobičajen primer skoraj trojnega umora. Plančić je prikazan kot pravičen, pameten in zaupanja vreden lik, ki si želi boljšega življenja za vse. Zgodbe glavnih protagonistov se v romanu konstantno prepletajo, bralcu pa so povezave med njimi razkrite skozi pogovore, zaslišanja in osebna priznanja.

Vsi štirje protagonisti so prikazani kot ljudje, ki bijejo vsakodnevne boje in si želijo boljšega življenja. Njihove dodelane karakteristike Novak zelo dobro prikaže preko osebnih zgodb, ki jih skozi celoten roman počasi in načrtno razkriva. Slog romana je premišljen in natančen, saj roman kljub svoji debelini lepo teče, v njem ni nepotrebnega balasta. Ne glede na to, da so zgodbe protagonistov deljene z nami preko njihovih izpovedi nekim drugim osebam, z njimi dobimo detajlne in slikovite prizore, ki napetost romana samo stopnjujejo. Vedno novi zapleti povzročajo zbeganost in vznemirjenost, zaradi tega pa sem se večkrat vprašala, ali je življenje lahko res tako nehumano in krivično. Ravno to, da je Novak dodobra preučil Rome v Medžimurju, kot je sam povedal na festivalu Fabula, mu dopušča, da je njegov slog lahko tako realen in tako prepričljiv. Pomanjkljivost in istočasno prednost romana je narečje, saj se na trenutke težko bere in razume, vendar je to tisto ključno, kar pomaga, da se lažje preslikamo v Medžimurje, kot bi se sicer.

Mojstrovino Cigan, ampak najlepši, ki je upravičeno dobila kar nekaj hrvaških priznanj in bila večkratno uprizorjena na odru, lahko brez slabe vesti označim za enega izmed boljših romanov sodobnega časa. Prepriča na več načinov, tako žanrsko, tematsko kot slogovno. Novak z literarno prefinjenostjo in brez olepševanja prikaže strahove današnjega časa, ki so stkani v življenja protagonistov. S presenetljivo zgodbo oriše, kako pomembni so medosebni odnosi in kako velik je problem »nepripadanja« in diskriminacije na hrvaških tleh.

Informacije o knjigi so dostopne na spletni strani založbe.

Avtorica: Tajda Cvetič Mlakar

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.