Uspavanka, Leïla Slimani, Mladinska knjiga 2019. Prevod Saša Jerele / Aleksandra Gačić

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

9789610155041Uspavanka, za katero je francosko-maroška pisateljica Leïla Slimani leta 2016 prejela prestižno Goncourtjevo nagrado, je psihološki triler, ki je postal francoski bestseller, prodan v več kot pol milijona izvodih. Že prva poved knjige »Dojenček je mrtev« bralce hipno pritegne k nadaljnjem branju. Nelagodnost in zgroženosti, ki ju prinaša prva poved, sta uresničili pisateljičin namen, saj, kot trdi, učinek šokiranja sam po sebi ni nič nenavadnega, kajti pogostokrat je takšno ravno vsakdanje življenje. Uspavanka, ki je lansko leto v prevodu Saše Jerele izšla pri Mladinski knjigi, je tako srhljiv portret vsakdanjih in istočasno šokantnih medčloveških odnosov, ki jih je Leïli Slimani brez kančka moraliziranja in sentimentalnosti uspelo izvrstno opisati.

V knjigi spremljamo zgodbo zakonca Paula in Myriam, ki v Parizu živita navidez povsem normalno življenje višjega srednjega razreda. Ko se Myriam želi po porodniškem dopustu ponovno zaposliti in se kot odvetnica karierno uresničiti, se kljub začetnim pomislekom, češ da nihče drug ne more skrbeti za njuna otroka bolje od nje same, vseeno odloči najeti varuško ter tako vlogo matere, katere prostor delovanja je le dom, zamenjati za vlogo matere, ki prehaja med domom in poslovnim svetom, ki glorificira prenatrpane urnike. Zakonca tako najameta varuško Louise, ki se postopoma nevidno vključi v družino in postane za nemoteno delovanje družinskega in kariernega življenja nepogrešljiva. Ločnica med družino in varuško počasi bledi, s čimer pa narašča varuškina subtilna nadvlada v njunem domu. Ob kompleksni karakterizaciji in izredno dobro opisanih interakcijah med junaki se napetost v romanu stopnjuje in kljub uvodnem stavku in slutnjam o mrtvem dojenčku, se vse do konca knjige zdi neverjetno, da bi varuška bila zmožna otroka tudi zares umoriti.

Tema knjige se je Leïla Slimani porodila, ko je leta nazaj brala o resničnem umoru osemmesečnega dojenčka s strani britanske varuške Louise Woodward, po kateri je pisateljica tudi poimenovala svojo junakinjo. Izhajajoč iz lastne izkušnje odraščanja ob varuškah v maroški družini višjega sloja, se Leïla Slimani sprašuje tudi o vlogi varušk, ki jih otroci ljubijo kot lastne matere, in hkratni vlogi popolnih neznank, s čimer ji uspe poudariti nenavadno razmerje med gospodarjem, ki ima materialno moč, in varuško, ki z vpogledom v gospodarjevo življenje poseduje psihološko moč nad njim. Dinamika med intimnostjo in skrivnostnostjo nas v knjigi istočasno napotuje k razmisleku, da v morilcih ni nič živalskega, temveč da je v globinah človeške nravi, kot pravi pisateljica, nekaj samo po sebi monstruoznega.

Ob tem pa se v knjigi odpirajo številna druga družbena vprašanja. Medtem ko so v Franciji in tudi drugod v zahodnem svetu varuške predvsem migrantke, ponavadi Filipinke in Afričanke, Leïla Slimani namenoma zamenja vloge in delo varuške podeli Francozinji ter s tem osvetli pogosto spregledano marginalizacijo belcev iz nižjih družbenih razredov, katerih revščino se bodisi zanika bodisi hipokritično kriminalizira. Louise, ki je sicer zreducirala le na objektivizirano vlogo varuške, se namreč sooča z revščino in z vsemi težavami, ki jih ta posledično nosi. Nezmožnost plačevanja najemnine in dolgov, ki jih je zapustil nasilen mož, Louise pahne v globoko depresijo, katero pa njena delodajalca ob svoji buržoazni neempatičnosti in splošni nevidnosti revnih ljudi ne opazita. Leïla Slimani tako kritično izpostavi razredno razslojenosti in gnus, ki ga revščina in uboštvo načeloma prinašata višjim razredom, preko česar se v knjigi razkrivajo nezavedne pozicije moči med bogatimi in revnimi, pri čemer se slednji avtomatsko umikajo prvim, katerih naracija je a priori dominantnejša, na kar nakazuje tudi odsotnost Louisinega glasu v knjigi.

Uspavanka pa odpira še eno pomembno temo sodobnega sveta, in sicer idejo idealnega materinstva, ki se uresničuje tako v odnosu do otrok in družine kot tudi v odnosu do kariere. Tovrsten ideal, ki ga vselej spremljajo občutki krivde in slabe vesti, vse bolj normalizirana tesnobnost sodobnih mater. Želja, da bi bila ženska dobra mati in hkrati uspešna v svoji karieri, se v knjigi izkaže za vprašljivo, če ne celo za nemogočo. Emancipacija žensk se zdi jalova vse dokler se z razširitvijo vlog žensk tudi vloge med spoloma neprestrukturirajo. Če je Myriam prototip sodobne ženske, ki želi biti uspešna na vseh področjih, se za Paula z rojstvom otrok in najetjem varuške življenje nič kaj bistveno ne spremeni.

Kljub motivu umora je torej Uspavanka predvsem knjiga o odtujenosti sodobnega sveta, družbeni neenakosti in medrazrednih razlikah, ki na zelo nežen, a vendarle izredno učinkovit način opiše simptom sodobne družbe, kjer je izčrpanost edina znanilka uspeha.

Informacije o knjigi so dostopne na spletni strani založbe.

Avtorica: Aleksandra Gačić

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.