Le kdo si ne želi govorečih dreves in živali? – Katherine Applegate, Drevo želja, Založba Ocean, 2019. Prevod: Veronika Rot Gabrovec / Tajda Cvetič Mlakar

Uporabniška ocena: / 3
SkromnoOdlično 

drevoPrijateljstvo, sprejemanje, sožitje so besede, s katerimi lahko označimo mladinsko delo Drevo želja ameriške pisateljice Katherine Applegate. Vsebinsko aktualen roman je izšel lani v prevodu Veronike Rot Gabrovec pri založbi Ocean. Avtorica, ki je najbolj poznana po svojih fantazijskih knjigah za mladino, se v romanu na duhovit in obenem subtilen način ukvarja s problemi sodobne družbe, ki so prisotni tako med odraslimi kot otroci. S pomočjo neustrašnega drevesa in drugimi govorečimi živimi bitji brez moraliziranja pokaže, kako pomembno je znati sobivati, sprejemati ter biti prijatelj.

Drevesa in živali govorijo, vendar le s tistimi, ki jim lahko zaupajo. Vsaj tako pravi dvestoletni rdeči hrast, ki je v pričujočem romanu glavni pripovedovalec. Življenjska in nadvse poučna pripoved tega govorečega drevesa se odvija v razponu dvestotih let, največji poudarek pa je na pripovedni sedanjosti. V zgodbi vsi liki govorijo, ne glede na svojo podobo, poleg tega pa imajo tudi vsi imena – vključno z rdečim hrastom. Zaradi svojega ognjeno rdečega jesenskega listja in vrstne označbe se njegovo ime glasi Rdeči. Je globokoumno in ponosno drevo, zaradi svoje prijaznosti in velikosti pa je v svojih dvestotih letih nudil dom številnim živalskim vrstam. Njegovo modrost in prijaznost bi lahko primerjali z dobrohotnim dedkom, ki bdi nad svojimi vnuki ter jim predaja svoje dolgoletne modrosti, jih uči sprejemanja, kaj je prav in kaj ne, kako pomembno je živeti v sožitju z vsemi in predvsem, kako biti prijatelj. V zgodbi ima prav prijateljstvo velik pomen. Pomembnost odnosov je tako prikazana z iskrenim prijateljstvom med Rdečim in njegovo najboljšo prijateljico vrano, Bongo, saj sta kljub temu, da se v marsičem ne strinjata, še vedno nerazdružljiva. V zgodbi nastopi tudi desetletna deklica Samar, ki drevo obiskuje na skrivaj. Tudi sama hrepeni po pravem prijateljstvu ter osebi, ki bi ji lahko brezpogojno zaupala. Prebivalci hrasta se je zaradi njene mile narave ne bojijo, nasprotno, zdi se jim fascinantna in zato vsako noč prilezejo iz svojih bivališč, da bi jo lahko opazovali. Deklica zaradi svojega nežnega in milega karakterja tako hrast opominja, »da je lepota v miru in milina v sprejemanju«. Zaradi njene lastne sreče Rdeči celo prelomi pravilo, da se z ljudmi ne pogovarja, ko poskuša Stephena, Samarinega soseda, spoprijateljiti z njo.

Hrast zavzema več pomembnih vlog, saj je poleg doma tudi drevo želja – »lokalni zvezdnik« kot si pravi sam, vendar zaradi »zvezdništva« nepričakovano postane tudi »kraj zločina«. Brezčutnež vreže v njegovo deblo besedo – »SPOKAJTE«. Skozi zgodbo izvemo, da je ta osorna beseda namenjena Samar in njeni družini, ki se je pred kratkim priselila v sosesko. Ker so po veroizpovedi muslimani in so njihovi običaji precej drugačni od ostalih prebivalcev te ameriške soseske, niso sprejeti. Avtorica tako z vrezano besedo nazorno prikaže nestrpnost soseske do drugačnih ljudi. Ker je lastnica hrasta Frances razočarana nad takšnimi dejanji, se odloči hrast posekati. Rdeči se v svojih zadnjih dnevih življenja tako zateče k razmišljanju o samem življenju in ljubezni. Mučijo ga vprašanja, kot so »Kako pride do prijateljstva?« in »Zakaj so ljudje včasih tako kruti drug do drugega?«. To, da hrastu grozi smrt, pa služi kot sam vrh zgodbe, saj ravno ta odločitev povzroči, da se smer in dejanja ljudi le zaobrnejo.

Tematika nesprejemanja in ljudi v stiski v romanu povzroča, da so nekatera mesta v njem, predvsem zaradi pristnega stila avtoričinega pisanja, zelo presunljiva, kljub temu da je bila takšna tematika že velikokrat vpeta v zgodbe različnih del. Ne glede na samo težo tematike je roman izjemno lahkotno in radoživo napisan, njegova vsebina pa je izrazito navdihujoča, saj je skozi celotno branje prisotna srčnost in pozitivnost glavnega lika, ki daje upanje na boljši jutri. Roman sestavljajo kratka poglavja z veliko dialogi in opisovanji okoliščin, zato bo pritegnil tudi mlajše bralce. Prvoosebno pripovedovanje veličastnega hrasta pa naredi zgodbo še bolj intimno ter privlačno, raznolikost in številčnost likov pa pripomore, da je zgodba še toliko bolj zanimiva in razgibana. Zaradi hrastove iskrenosti njegova vprašanja o ljubezni, prijateljstvu in življenju prilezejo prav do srca, to pa pripomore, da se ustvari še večja bližina med pripovedovalcem in bralcem. Izredno privabljajoče dejstvo te zgodbe je tudi to, da vsa živa bitja govorijo. Le kdo si ne želi govorečih dreves in živali?

Prisrčen roman, ki je prežet s preudarnimi citati, spominja na Malega princa – v veliko pogledih sta si knjigi podobni, saj obe učita o življenjski modrosti, prijateljstvu in medsebojnem sprejemanju. Poglavitna razlika med njima pa je, da v romanu Drevo želja ni prisotnega moraliziranja. To mu tudi daje veliko prednost. Avtorica kljub teži tematike s preprosto zgodbo in čutno noto pokaže, da smo pod kožo vsi enaki ter predvsem kako pomembno je imeti nekoga, ki mu lahko praviš prijatelj.

Informacije o knjigi so dostopne na spletni strani založbe.

Avtorica: Tajda Cvetič Mlakar

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.