Mlada kritika

Lucia Beriln, Priročnik za čistilke, pre. Pia Prezelj, Cankarjeva založba, 2018 / Kaja Blazinšek

thl prirocnik-za-cistilkePod zaporedno številko 104. je v zbirki Cankarjeve založbe Moderni klasiki izšla zbirka kratke proze z nenavadno privlačnim naslovom Priročnik za čistilke. Prav tako nenavadno privlačno je ime avtorice Lucia Berlin, katero zveni čudno eksotično. Nenavadno privlačno in čudno eksotično je tudi avtoričino življenje, ki se bolj ali manj očitno vpisuje v njeno kratko prozo. Lucia Berlin je ameriška pisateljica, za katero pred letom 2015 ni vedelo veliko ljudi. Po prvi posthumni izdaji Priročnika za čistilke, je že postala fenomen sodobne ameriške proze, ki je presegel meje ZDA. Berlin pa je pravzaprav pisala celo svoje življenje in je zgodbe objavljala v manjših ameriških literarnih. V času njenega življenja so izšle tudi tri zbirke, vendar ji nič o tega ni prineslo večjega literarnega uspeha. Do sedaj.

 

Boj za naravo – Naj te ujame. Manja Žugman. Primus, 2018. (Ilustracije Albina Kragelj) Veronika Šoster

Uporabniška ocena: / 4
SkromnoOdlično 

naj-te-ujameHaikuji na Slovenskem nimajo izjemno dolge tradicije, vendar pa so se sploh v zadnjih letih zelo razživeli. Najbolj je zato zaslužen mojster Josip Osti, ki je izdal že konkreten opus haikujev (Majhna pesem, Atrij, Sence kresnic ...), z zbirkama Zima vezilja in Naj bo poleti pa se je pred nekaj leti na to pot podala tudi Svetlana Makarovič. Obenem pa obstaja še veliko manj znanih pesnic in pesnikov, ki se prav tako izražajo skozi to minimalistično japonsko pesniško obliko sedemnajstih zlogov. Ena izmed njih je tudi Manja Žugman, sicer profesorica slovenščine, ki svojo poezijo redno objavlja v literarnih revijah, do zdaj pa je izdala že nekaj zbirk ugank in pesniških zbirk. Njena najnovejša Naj te ujame je zbirka haikujev, v ličnem malem formatu pa jih dopolnjujejo še čudovite slike Albine Kragelj. Glede na to, da je na koncu prostor za kar dve spremni besedi (pod prvo se podpisuje Smiljan Trobiš, pod drugo Marjan Pungartnik) in biografija avtorice, je škoda, da ni vključena tudi predstavitev odlične in večkrat nagrajene slikarke, ki knjigo povzdigne na višjo raven. Leta 2015 je razstavila slike iz serije Abstraktna poezija, kar priča o njenem občutku za povezovanje obeh umetnosti, vidi pa se tudi na vključenih slikah (gre za fotografije njenih slik, ne ilustracije). Gre za posebno energijo, ki je osvobojena okvirjev, poteze čopiča in napisane besede pa se mehko zlijejo v eno. Močne ekspresivne barve so nanešene na debelo in v plasteh, zato izstopijo iz podlage in ustvarjajo prav poseben občutek plastičnosti in živosti.

 

Trubadur s črno kitaro – Zakartana ura. Vlado Kreslin. Beletrina, 2018. Veronika Šoster

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

thumb 1754 book bigZbirka pesmi Vlada Kreslina se začne zelo koncertno, z nagovorom zbrani publiki: »A lahko prosim nekdo tam zadaj prižge luč?! Da vas vidim, da vas dojamem, da vas začutim, da vas objamem. Dober večer!« S tem razbije občutek nedostopnosti in na široko odpre vrata v lasten intimni svet, kjer ubira strune črne kitare. Knjiga je zasnovana osebno, saj poleg Kreslinovih pesmi vsebuje tudi njegove komentarje, ki razširijo kontekst. Nekateri izmed njih razkrijejo celotno ozadje nastanka pesmi, o pesmi Reka na primer zapiše: »Neke noči leta 2011 sva v samotni hišici nedaleč od reke Mure z Ahmedom Buričem – Buretom odprla še zadnjo steklenico in povedal mi je svojo pesem Reka. V tišini, polni zvezd in ljubega prijateljstva s tihim ozadjem Murinega šumenja, me je tako pretresla, da sem že zjutraj zaigral melodijo, ki je potem sčasoma prerasla v mojo Reko.« Ob pesmi Zibaj me pa nam hudomušno zaupa anekdoto, kako mu je Tone Partljič zaradi utesnjenosti odsvetoval jadranje: »Nekaj let pozneje smo se z družino znašli na jadrnici in ga odlično razpoloženi tudi obiskali na njegovem Iloviku. Nekje med Kornati je nastala ta pesem.« Nekateri komentarji pa so le misli, hipni prebliski, premisleki o tematski plati neke pesmi. Za povrh je v knjigi objavljenih še nekaj rokopisov, ki pričajo o tem, da Kreslin navdih za pesem najde vedno in povsod – nekatere so načečkane na vozovnice, odrezke, samolepilne listke ...

 

Tvojih nog se dotikam v senci in druge neobjavljene pesmi – Pablo Neruda. Cankarjeva založba, 2018. (prevedli Veronika in Christi Dintinjana). Špela Sabati

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

tvojih-nog-se-dotikam-v-senci-in-druge-neobjavljene-pesmiiZbirk posthumno najdenih in dotlej še neobjavljenih pesmi se pogosto lotevam z nekakšnim zadržkom in s pričakovanjem, da me bodo po vsej verjetnosti pustile hladno. K sreči se vsake toliko pojavi zbirka, ki dokaže, da temu ni vedno tako. Ena izmed takih je zbirka pesmi Pabla Nerude Tvojih nog se dotikam v senci, ki sta jo v slovenščino odlično prevedli sestri Veronika in Christi Dintinjana.

Čilenski pesnik Pablo Neruda (z rojstnim imenom Ricardo Eliécer Neftalí Reyes Basoalto), ki je že v času svojega življenja užival pesniško slavo, je pisal pod psevdonimom, ki ga je prevzel po češkem pesniku Janu Nerudi. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo in ostal en izmed najvidnejših pesnikov Latinske Amerike. V zgodnji mladosti se je usodno navezal na Čilensko pokrajino in okolje, v katerem je odraščal, je postalo ogrodje za simbolizem njegovih pesmi. Slovi po tem, da je strastno pisal ljubezensko poezijo, največ pesmi je posvečenih Matildi, njegovi tretji ženi in največji muzi. Zanjo je napisal Cien Sonetos de Amor (Sto ljubezenskih sonetov), ki v slovenščino sicer niso prevedeni. Doslej je največ Nerudove poezije v slovenščino prevajal Jože Udovič.

 

Popularni spletni stripi v knjigah ali čtivo za tiste, ki so pozabili na zgodbe, zapisane v zgodovinskih učbenikih (ali jih niso niti prelistavali) – Kate Beaton: Hark! A Vagrant in Step Aside, Pops (Drawn & Quarterly) Špela Sabati

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

thl beat stepasideV zadnjih letih stripi znova pridobivajo na popularnosti in k ponovnemu vračanju stripovske umetnosti so gotovo prispevali tudi tisti striparji, ki so si svojo prepoznavnost najprej priborili na spletu. Ena izmed teh je Kate Beaton, mlada Kanadčanka, zgodovinarka in antropologinja, ki je svoje stripe najprej objavila na spletni strani www.harkavagrant.com. Tam je pridobila mnoge sledilce in zgradila občinstvo, ki se navdušuje nad zgodovino, umetnostjo in literaturo, predvsem pa nad humorjem.

 

Stran 3 od 17

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.