Mlada kritika

Izgubljeno v sivem povprečju - Evald Flisar: Tam me boš našel. KUD Sodobnost International, 2014. (Lara Paukovič)

Uporabniška ocena: / 6
SkromnoOdlično 

TamMeBosNaselKer so nedavno razglasili zadnjih pet finalistov za kresnika, je že jasno, da Evald Flisar, ki je bil z romanom Tam me boš našel sicer uvrščen med deseterico, najbolj prestižne slovenske literarne nagrade niti letos ne bo dobil. Lani mu je med peterico sicer uspelo priti z romanom Začarani Odisej, ki precej zvesto sledi njegovemu literarnemu opusu. Vajeni smo namreč, da se Flisarjevim junakom dogajajo nenavadne stvari, kar ni nujno slabo, vseeno pa očitno nikoli ni dovolj, da bi bil njegov roman razglašen za roman leta. A Tam me boš našel je na prvi pogled drugačno delo, glavni junak je namreč povsem običajen zdravnik srednjih let, ki se zaplete v razmerje z mlajšo pacientko, kar mu korenito spremeni življenje. Vsekakor situacija, s katero se bralci lažje poistovetimo (za razliko od izgube identitete v Začaranem Odiseju ali diagnoze neozdravljive bolezni, ki junaka popelje v New York, v Opazovalcu). Kaj torej umanjka tukaj?

 

Osamljeni Minotaver v labirintu zgodb - Georgi Gospodinov: Fizika žalosti, Žepna Beletrina, 2015, prevod: Borut Omerzel (Zarja Vršič)

Uporabniška ocena: / 3
SkromnoOdlično 

Kaj nastane, ko se v literarnem delu premešajo starogrški miti, biografske pripovedi, seznami, slikovno gradivo in metafikcija? Vsekakor nič, kar bi spominjalo na klasično strukturiran roman. Fizika žalosti bolgarskega pisatelja in doktorja znanosti Georgija Gospodinova, je tako delo, ki na izviren način združuje vse zgoraj naštete elemente.

 

Janice Galloway: Clara, Beletrina 2015, prevod: Jure Potokar (Klara Zupančič)

clara

V preteklem letu je knjižne police obogatil slovenski prevod (delo Jureta Potokarja) romana Clara škotske avtorice Janice Galloway. Delo prikazuje razvoj družbenega položaja žensk v 19. stoletju. V središče pripovedi je postavljena Clara, ženska, ki bi danes s svojim nepredstavljivim talentom in trudom zagotovo uspela - ženska, za katero je v 19. stoletju, kot za marsikatero drugo, obveljala moška volja. Clarin mož Robert je predstavljen kot psihotična oseba od trenutka, ko nastopi prvič, a takšen je bil tudi oče, ki je s samoljubnimi nameni Clari odvzel otroštvo – želel jo je preobraziti, ustvariti v ideal, ki si ga je zadal ob samem rojstvu hčere.

 

Mesto samote, tišine in vračanja, Andrzej Stasiuk: Dukla, Beletrina 2015, prevod: Jana Unuk (Tanja Božič)

duklaMinevanje, melanholija, spomini - spoj treh motivov s katerimi bi lahko na hitro izluščila bistvo novelistične zbirke poimenovane po noveli (in mestu), ki v knjigi, in v razmišljanju pripovedovalca, zavzame največ prostora. Dukla – delo poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka, med drugim tudi prejemnika literarne nagrade Vilenica za leto 2008, je letos v prevodu Jane Unuk izšla pri založbi Beletrina, čeprav je od njene prve, poljske izdaje minilo že 18 let (izšla je torej leta 1997). Knjiga nudi širok pregled nad spokojnim dogajanjem v že zgoraj omenjen mestecu, nad spomini pripovedovalca ter številnimi drobnimi (avto)refleksijami, dopolnjenimi z usodami bitij (manjših živali), na katera človek v hitrem in mimobežnem svetu običajno pozabi.

 

Pot v prihodnost - Vladimir Vojnovič: Moskva 2042. Goga, 2015, prevod: Lijana Dejak (Tanja Božič)

Moskva2042Dandanes si je zaradi hitrega tehnološkega napredka ter vse slabših razmer v družbi težko predstavljati, kako bo življenje izgledalo čez 60 let. A ravno takšen literarni vpogled v prihodnost si je zamislil ruski pisatelj Vladimir Vojnovič, katerega roman Moskva 2042 je letos, kar 29 let po dejanskem nastanku (pisatelj ga je namreč napisal leta 1986), v prevodu Lijane Dejak izšel pri založbi Goga. Vzrokov za prevod zagotovo ne manjka, saj se vsebina romana nanaša na politično sfero Rusije v prihodnosti, ki naj bi zgradila popoln komunistični sistem. Upoštevajoč njeno trenutno vlogo tako v Ukrajini kot v odnosu do drugih evropskih držav ter zmago levičarske stranke Siriza na zadnjih grških parlamentarnih volitvah, je razvidno, da tematika knjige, ki je bolj ali manj refleksija takratnih sovjetskih razmer, znova pridobiva na aktualnosti.

 

 

Stran 10 od 17

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.