Mlada kritika

Nedeljsko premišljevanje o očetu, družini in narodu - Miljenko Jergović: Oče. Založba Sanje, 2014

Uporabniška ocena: / 7
SkromnoOdlično 

očeSrednje dolga avtobiografska pripoved znanega hrvaškega pisatelja Miljenka Jergovića z navidez preprostim, a vendar zagonetnim naslovom Oče deluje kot dobro naoljen mehanizem, ki poveže drobne, osebne izkušnje, vzete iz pripovedovalčeve družinske kronike, z mnogo širšim kontekstom balkanske morije. Pripovedovalčev odhod iz rojstnega Sarajeva in naposled očetova smrt nista literarna snov, s katero bi obujal spomine na mladost v Bosni, ki je kot država treh sobivajočih narodnih, kulturnih in verskih identitet predstavljala pojem jugoslovanskega bratstva in edinstva, ki se je po vojnem šoku ter krvavem razpletu mnogim zazdel kot izgubljeni, rajski čas, ampak tehten premislek in boleč obračun z narodom, ki je v navalu nacionalizma sebe izenačil s katolištvom, spomin na ustaško preteklost pa pretvoril v mračen tabu, ki še vedno nezmožen razumske apologije nereflektirano čaka na vsako priložnost, kjer je pomembno, kaj je človek po veroizpovedi, ergo po nacionalnosti. 

 

Kaj imajo Benetke povedati o 20. stoletju - Milan Dekleva: Benetke, zadnjič. Cankarjeva založba, 2014.

Uporabniška ocena: / 10
SkromnoOdlično 

benetkeV svojem najnovejšem romanu, naslovljenem Benetke, zadnjič, nas Milan Dekleva (posebne predstavitve ne potrebuje), popelje nazaj v 20. stoletje, natančneje v obdobje med obema krvavima in krutima vojnama, kar je bil tudi za Slovence zelo kritičen in napet čas. Skozi roman je večkrat izpostavljeno, da s(m)o postali ekvivalent »zavrženim stvarem« in se zreducirali na »kupčke snovi v mrzlem spominu umirajočih zvezd«. To se izkaže za dejansko stanje tudi v posrednem smislu, saj imata glavna junaka težave zaradi svoje narodnosti; Nataša v glasbenem, Andrej pa v družabnem svetu, od koder ju izključujejo.

 

Ko življenje zlepi krila - Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti, Beletrina 2014

Uporabniška ocena: / 6
SkromnoOdlično 

metuljiRedko se zgodi, da bi motiv metulja povezovali z vojakom, kakor to stori pisatelj Feri Lainšček v tretjem delu trilogije imenovanem Strah za metulje v nevihti. Manj nenavadno pa je dejstvo, da sta ta elementa povezana v poetično spisano ljubezensko celoto, ki jo je možno zaslediti tudi v predhodnima knjigama Ločil bom peno od valov (2003) in Muriša (2006). Lainšček se, kljub sodobnemu postopku sprotnega objavljanja romana na socialnem omrežju Facebook, ne dotika današnjega časa, temveč se vrne v leto 1972, v življenje dveh mladih ljudi, katerega razvijajoč se ljubezenski odnos pooseblja metaforo metulja. 

 

Zgodba brez zgodbe - Jean Genet: Zaljubljeni jetnik. Založba: Aleph, 2014. Prevod: Suzana Koncut

Uporabniška ocena: / 6
SkromnoOdlično 

jetnik

»Poskusi razložiti, zakaj si tako dolgo ostal z nami. Zakaj si prišel in ali je bilo naključno. Prišel si za teden dni, zakaj si ostal dve leti?«

To vprašanje Jeanu Genetu desetletje po njegovem bivanju med palestinskimi borci postavljajo naključni Palestinci, ki jih srečuje na različnih koncih sveta in ki vedo, koliko časa je preživel med njimi. Genet ga v delo Zaljubljeni jetnik, ki je v veliki meri, če ne celo v celoti, avtobiografsko (v nadaljevanju bom zato pripovedovalca enačila z avtorjem) najverjetneje ni vključil zaradi lepšega – ve namreč, da to zanima tudi bralce. Do omenjenega odlomka se je namreč potrebno prebiti skozi skoraj tristo strani, na katerih se nam odstira na stotine fragmentov, zgodb ljudi, ki jih je Genet spoznal v obdobju bivanja med fedajini, političnih in zgodovinskih vprašanj, ni pa nam popolnoma jasno, kaj je pisca v zvezi s palestinskim bojem tako pritegnilo, da se je začel med borci počutiti domače.

 

»Kakšen je bil tvoj obraz, preden sta se srečala tvoj oče in tvoja mati?« - Marguerite Yourcenar: V pobožen spomin. Založba Beletrina, 2014

Uporabniška ocena: / 4
SkromnoOdlično 

vpoboženspominZdi se, da se je kar nekaj pomembnih francoskih pisateljev in pisateljic 20. stoletja v svoji zreli dobi lotilo pisanja neke vrste avtobiografskih del. Če jih omenim samo nekaj - Proustovo Iskanje izgubljenega časa, Otroštvo Nathalie Sarraute in Gidovo doslej še neprevedeno delo Si le grain ne meurt. Mednje pa lahko zagotovo prištejemo tudi nekoliko manj znano nedokončano trilogijo Labirint sveta francosko-belgijske pisateljice Marguerite Yourcenar. Avtorica, ki je zlasti znana kot prva ženska članica znamenite Francoske akademije, se v svojem delu sistematično loteva življenj svojih prednikov; v V pobožen spomin po materini, v Severnih arhivih po očetovi strani, še nepreveden tretji del Quoi ? L'éternité pa govori o njenem skupnem življenju z očetom po materini smrti. Severni arhivi so bili v slovenščino prevedeni leta 2010, letos pa smo končno dobili tudi prevod prvega dela trilogije.

 

Stran 14 od 17

<< Začetek < Prejšnja 11 12 13 14 15 16 17 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.