Mlada kritika

Zgodba brez zgodbe - Jean Genet: Zaljubljeni jetnik. Založba: Aleph, 2014. Prevod: Suzana Koncut

Uporabniška ocena: / 6
SkromnoOdlično 

jetnik

»Poskusi razložiti, zakaj si tako dolgo ostal z nami. Zakaj si prišel in ali je bilo naključno. Prišel si za teden dni, zakaj si ostal dve leti?«

To vprašanje Jeanu Genetu desetletje po njegovem bivanju med palestinskimi borci postavljajo naključni Palestinci, ki jih srečuje na različnih koncih sveta in ki vedo, koliko časa je preživel med njimi. Genet ga v delo Zaljubljeni jetnik, ki je v veliki meri, če ne celo v celoti, avtobiografsko (v nadaljevanju bom zato pripovedovalca enačila z avtorjem) najverjetneje ni vključil zaradi lepšega – ve namreč, da to zanima tudi bralce. Do omenjenega odlomka se je namreč potrebno prebiti skozi skoraj tristo strani, na katerih se nam odstira na stotine fragmentov, zgodb ljudi, ki jih je Genet spoznal v obdobju bivanja med fedajini, političnih in zgodovinskih vprašanj, ni pa nam popolnoma jasno, kaj je pisca v zvezi s palestinskim bojem tako pritegnilo, da se je začel med borci počutiti domače.

 

»Kakšen je bil tvoj obraz, preden sta se srečala tvoj oče in tvoja mati?« - Marguerite Yourcenar: V pobožen spomin. Založba Beletrina, 2014

Uporabniška ocena: / 4
SkromnoOdlično 

vpoboženspominZdi se, da se je kar nekaj pomembnih francoskih pisateljev in pisateljic 20. stoletja v svoji zreli dobi lotilo pisanja neke vrste avtobiografskih del. Če jih omenim samo nekaj - Proustovo Iskanje izgubljenega časa, Otroštvo Nathalie Sarraute in Gidovo doslej še neprevedeno delo Si le grain ne meurt. Mednje pa lahko zagotovo prištejemo tudi nekoliko manj znano nedokončano trilogijo Labirint sveta francosko-belgijske pisateljice Marguerite Yourcenar. Avtorica, ki je zlasti znana kot prva ženska članica znamenite Francoske akademije, se v svojem delu sistematično loteva življenj svojih prednikov; v V pobožen spomin po materini, v Severnih arhivih po očetovi strani, še nepreveden tretji del Quoi ? L'éternité pa govori o njenem skupnem življenju z očetom po materini smrti. Severni arhivi so bili v slovenščino prevedeni leta 2010, letos pa smo končno dobili tudi prevod prvega dela trilogije.

 

Iskanje izgubljenega mačka – Haruki Murakami: Kronika ptiča navijalca. Mladinska knjiga, 2014

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

murakamiHaruki Murakami je med slovenskimi bralci že dodobra poznan avtor. Brali smo njegove uspešnice, kot so Norveški gozd, Ljubi moj Sputnik, Kafka na obali in tokrat Kroniko ptiča navijalca, ki je izšla že v prejšnjem tisočletju. Na police naših knjigarn je knjiga našla svojo pot leta 2014 ko smo dobili slovenski prevod Iztoka Ilca.

 

Kako nov nam je novi svet? - Novi svet. Založba Beletrina, 2014

novisvetNovi svet: Sedem sodobnih japonskih pesnikov je produkt prevajalske delavnice v okviru festivala Dnevi poezije in vina, ki je potekala na Ptuju med letoma 2012 in 2014. Iz med sedmih pesnikov, uvrščenih v zbirko, jih je festival obiskalo kar pet. Med prevajalci so pesniška imena, ki jih ni potrebno posebaj predstavljati, to so: Milan Dekleva, Aleš Šteger, Katja Perat in Gašper Bivšek. Prav tako sta pesmi v zbirki prevajali dve študentki japonologije, Gordana Tomažin in Katja Šifkovič ter Nagisa Moritoki, predavateljica japonskega jezika in kulture na ljubljanski filozofski fakulteti. Pred vsakim izborom posameznega pesnika se nahajajo fotografije Tomoakija Akasake, na katerih so vselej motivi iz narave.

 

Vsepovsod je (le) šumenje - Tina Kozin: Šumenja. Lud Literatura, 2014

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

ludVsepovsod je (le) šumenje; v hrupu prevoznih sredstev, kričanju, zamolklih udarcih čevljev na ulici, obračanju časopisnih strani, zavijanju vetra, šelestenju listov, utripanju srca ... Brez šumenja svet ne bi obstajal. Obstajala pa ne bi niti druga pesniška zbirka Tine Kozin s pomenljivim naslovom Šumenja, v kateri je obravnavana predvsem narava, ki pa je tesno povezana in prepletena s človekom, njegovim bivanjem in delovanjem.

 

Stran 15 od 18

<< Začetek < Prejšnja 11 12 13 14 15 16 17 18 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.