Poročilo z dogodka

Krikmachine – od komičnega k tagičnemu in nazaj k tragikikomičnemu (poročilo z dogodka)

74209209 2467713210161618 3715338696078131200 oV sredo 27. novembra 2019 je v Trubarjevi hiši literature potekala bralno-improvizirana predstava na podlagi kar šestih nastajajočih besedil mladih uveljavljajočih se avtorjev. Besedila nastajajo v sklopu delavnic društva KUD Krik pod mentostvom Simone Semenič, Mareta Bulca in Ane Duša. Bralno uprizoritev bodo besedila doživela na 4. Festivalu dramske pisave Vzkrik (19. 3. - 22. 3. 2020) v MGL, tokrat pa so jih v življenje pripeljali improvizatorska velemojstra Urša Strehar Benčina in Tomaž Lapajne Dekleva ter glasbenik in glasbeni improvizato Urh Mlakar.

Če je že odnos med dramskim besedilom in njegovo uprizoritvijo pogosto nepredvidljiv in poln možnosti, je odnos med nastajajočim tekstom in improvizacijami, ki so nastale kot vtis prvega branja, lahko še bolj zanimiv in razgiban. Trije improvizatorji so tekste namreč prebrali samo enkrat in tako poskusili ohraniti odprto glavo vsem asociacijam in (lahko tudi napačnim) interpretacijam dram in dramskih odsekov. Posvetili so se izključno vtisom prvega, skoraj naivnega branja. Tako so se skozi improvizacijske impresije pokazali na prvi pogled morda neopazni komični ali tragikomični elementi nastajajočih tekstov. V nekajminutnih prizorih, ki so se začeli in končali in medias res, se je tekst nekje bolj, nekje manj ohranil, a je vedno služil predvsem kot izhodišče in končna opora. Včasih so nas prizori tako zapeljali v humorno doživetje v študentskem stanovanju, drugič pa so nas zapeljali v težko tovarniško vzdušje ali celo v cirkus. Po koncu vsakega prizora pa so zaradi odprte forme interpretacij, ki je vseskozi (tudi direktno) nagovarjala občinstvo, tudi avtorji dram sami dobili priložnost, da pokomentirajo in dopolnijo to prvo interpretacijo teksta.

Najraje bi se udrla v zemljo Varje Hrvatin in Nervozen sem na način, ki ga ni mogoče opisati Gašparja Mariniča sta tako zaživela skozi humorna prizora norčevanja iz malih banalnosti življenja, Ko ženska postane morilka Nike Korenjak nas je s fokusom na enem izmed likov popeljala v nenapisano ozadje zgodbe, Ena kri Tjaše Mislej pa je interpretatorjem nenehno odpirala nove možnosti uporabe različnih improvizacijskih sredstev in izrazov. Komičen začetek s prvimi nekaj dramami je s tekstom Brine Rafaele Klampfer Paloma (since 1873) odprl še dimenzije uprizarjanja težkega življenja delavcev in vzdušja tovarniških strojev izključno preko uporabe telesa in se z direktnim nagovarjanjem poigral še z družbeno kritičnostjo in težo teksta. Pika na i in zaključek kroga, pa je z vračanjem h komičnemu postal še zadnji, cirkuški prizor teksta Biba Nejca Potočana Leta so tekla, mi pa malo manj, ki nas je potopil v tragikomiko absurda današnjega sveta, v katerem posamezne fragmente prizorov povezovali utrinki opičjega cirkusa.

Pri dogodku, kot je bil ta je verjetno najbolj zanimiv ravno odnos med tekstom, ki še nastaja, in subjektivnim vtisom, ki narekuje improvizirane prizore. Improvizacijsko branje teksta nas za razliko od branja ali bralne uprizoritve namreč popelje v trenutne asociacije, ki na neki točki tekst pustijo za sabo in zaživijo svoje življenje – ter morda tako odprejo nove dimenzije nastajajočega besedila, ali pa seveda popolnoma zgrešijo njegovo misel. To je vendar bistvo te forme – impresije, subjektivnost imaginativnega bralca. Tako nastane plastično prikazana beseda, ki se ne pretvarja, da je več, kot jo ta trenutek razumemo.

Zdi se, da dramski tekst, ki v vsaki obliki (drama, bralna uprizoritev in uprizoritev) zaživi drugačno življenje, improvizacija popelje v popolnoma svoje dimenzije. Preko take uprizoritve teksta improvizatorji namreč lahkotno in z inovativnimi pristopi, ki se jih profesionalno gledališče vse preveč otepa, popelje besedila v svet fizisa in imaginacije, dojemanja in nedojemnaja. Predvsem pa gre pri takem pristopu za zavedanje, da je pri branju včasih OK tudi če ne razumeš – in v tekstu najdeš svoj pomen, pa četudi je ta za avtorja popolnoma zgrešen. Tako je improvizacijsko gledališče po svoje popolen način, da tekst zaživi, še preden si sam lahko lasti svoje življenje in še preden je dokončan.

 

Avtorica poročila: Urša Majcen

Dogodek: 27. november 2019

Deli

 

 

Literatura in popularna kultura – Lila Prap in Sara Špelec (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

lit-pop-kultV četrtek, 7. novembra 2019, se je v Trubarjevi hiši literature odvil dogodek z naslovom Literatura in popularna kultura. Voditeljica Sara Špelec se je pogovarjala z Lilo Prap, pisateljico in ilustratorko, prejemnico številnih nagrad, ki ni znana le pri nas, temveč tudi v tujini. O tem priča dejstvo, da je bila na dogodku med občinstvom mlada gostja z Japonske, ki je opisala popularnost avtorice pri njih. Ko je Lila Prap izrazila dvom, če je tam res tako popularna, je gostja z navdušenjem povedala o avtoričinih slikanicah ter različnih igračah, magnetih in ostalih predmetih, ki jih izdelujejo po vzoru slikanic.

 

Leto smrti Ricarda Reisa (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

thl leto smrtiV ponedeljek, 21. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal poseben slavnostni večer, saj je Društvo slovensko-portugalskega prijateljstva v okviru praznovanja meseca Luzofonije (skupnost okrog 230 milijonov portugalsko govorečih ljudi) priredilo odrsko branje iz romana Nobelovca Joséja Samaraga Leto smrti Ricarda Reisa, ki je pravkar izšlo pri založbi Beletrina. Brale so Maria Gomes, Mariana Franco, Daniela Ribeiro, Gabriela Droga Mazovec in Mafalda Vaz, pridružila pa se jim je tudi prevajalka Barbara Juršič, ki je cel večer krmarila med slovenščino, portugalščino in angleščino.

 

Umetnost kritike 2019 (poročilo z dogodka)

thl umetnostV petek, 4. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal že 6. simpozij Umetnost kritike s podnaslovom Kritiške transformacije (v 21. stoletju). Organizirata ga LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK), predstavlja pa edinstveno priložnost za širšo refleksijo kritike in umetnosti na splošno, s čimer stremi k izboljšanju pogojev kritiškega udejstvovanja in zagotavljanju bolj kulturnega javnega diskurza o umetnosti, z mednarodno udeležbo pa gradi medkulturne mostove. Močna je predvsem povezava z nemškim kulturnim prostorom in 15. novembra se bo v Berlinu zgodil še en dogodek, ko bodo štirje nemški kritiki razpravljali o slovenski literaturi in napisali kritike, ki bodo objavljene na spletnem mediju www.ludliteratura.si. Ker si prizadevajo za nenehno širjenje diskurza, sta letos sodelovali tudi kritičarki s področja teatra in vizualnih umetnosti. Glavna vprašanja simpozija so se vrtela okrog prihodnosti kritike, podpredsednik DSLK Tadej Meserko pa je izpostavil, da gre za aktualno temo, pri kateri najprej pomislimo na zunanje transformacije, vendar pa se je treba tudi vprašati, katere so notranje transformacije, ki si jih želijo kritiki kot taki. Simpozij je bil sestavljen iz dveh delov; prvi del, predstavitve referatov, je povezovala Maja Šučur, drugi del, pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija ter publiko pa je povezoval Aljaž Koprivnikar.

 

Podoba branja danes - knjiga, branje, mesto (poročilo z dogodka)

IMG 5158V sredo, 25. septembra, je v Trubarjevi hiši potekala okrogla miza na temo branja danes. Vodila jo je Tatjana Pristolič, ki je gostila pisatelja in izdajatelja Toma Kočarja, profesorico Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Polono Vilar, knjižno blogerko Nino Prešern in Lenarta J. Kučića, raziskovalca in publicista. Izhodišča za pogovor so izhajala iz tega, da je bralcev vedno manj, da prodaja knjig upada in da založbe usihajo. Tomo Kočar je komentiral, da samo branje ni v krizi, ampak da je bolj problem v tem, kaj beremo, saj se je z vseprisotnostjo spleta spremenilo naše razumevanje pisane besede, beremo drugače kot včasih. Lenart J. Kučić se je navezal, da moramo pri vsakem mediju upoštevati celoten produkcijski proces, nekaj, kar v enem mediju deluje, za drugega ni zanimivo. Oči mu odpira branje starejših tekstov, ko se je že razmišljalo o tehnologiji, a še ni prevzela našega vsakdana in naprave niso bile na dosegu, zato je morala delovati domišljija. Izpostavil je skoraj neznano knjigo Julesa Verna, Pariz v 20. stoletju, kjer zapiše, da bo tehnologija za objav vsem na dosegu, vendar pa bo število tistih, ki bodo hoteli kaj objaviti, veliko večje od števila tistih, ki bodo to hoteli brati. Tomo Kočar je dodal, da je problem, da informacij nihče ne selekcionira. Polona Vilar je razložila, da gre pri tem za t. i. princip najmanjšega napora, ki je bil v preteklosti vedno gonilo napredka, vendar pa so ga tehnologije, ki spodbujajo našo naravo tako, da nenehno izbiramo lahkost pred naporom, šle v napačno smer. Ko to povežemo še z informacijsko eksplozijo, pride do vprašanja selekcije in kompetenc. Branje je zato pogosto postalo stvar osebne izbire. To se je zgodilo tudi zato, ker nam branje oziroma načitanost ne daje neke jasne prednosti na trgu dela, je izpostavil Kučić.

 

Stran 1 od 47

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.