Poročilo z dogodka

Literatura in popularna kultura – Lila Prap in Sara Špelec (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

lit-pop-kultV četrtek, 7. novembra 2019, se je v Trubarjevi hiši literature odvil dogodek z naslovom Literatura in popularna kultura. Voditeljica Sara Špelec se je pogovarjala z Lilo Prap, pisateljico in ilustratorko, prejemnico številnih nagrad, ki ni znana le pri nas, temveč tudi v tujini. O tem priča dejstvo, da je bila na dogodku med občinstvom mlada gostja z Japonske, ki je opisala popularnost avtorice pri njih. Ko je Lila Prap izrazila dvom, če je tam res tako popularna, je gostja z navdušenjem povedala o avtoričinih slikanicah ter različnih igračah, magnetih in ostalih predmetih, ki jih izdelujejo po vzoru slikanic.

 

Leto smrti Ricarda Reisa (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

thl leto smrtiV ponedeljek, 21. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal poseben slavnostni večer, saj je Društvo slovensko-portugalskega prijateljstva v okviru praznovanja meseca Luzofonije (skupnost okrog 230 milijonov portugalsko govorečih ljudi) priredilo odrsko branje iz romana Nobelovca Joséja Samaraga Leto smrti Ricarda Reisa, ki je pravkar izšlo pri založbi Beletrina. Brale so Maria Gomes, Mariana Franco, Daniela Ribeiro, Gabriela Droga Mazovec in Mafalda Vaz, pridružila pa se jim je tudi prevajalka Barbara Juršič, ki je cel večer krmarila med slovenščino, portugalščino in angleščino.

 

Umetnost kritike 2019 (poročilo z dogodka)

thl umetnostV petek, 4. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal že 6. simpozij Umetnost kritike s podnaslovom Kritiške transformacije (v 21. stoletju). Organizirata ga LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK), predstavlja pa edinstveno priložnost za širšo refleksijo kritike in umetnosti na splošno, s čimer stremi k izboljšanju pogojev kritiškega udejstvovanja in zagotavljanju bolj kulturnega javnega diskurza o umetnosti, z mednarodno udeležbo pa gradi medkulturne mostove. Močna je predvsem povezava z nemškim kulturnim prostorom in 15. novembra se bo v Berlinu zgodil še en dogodek, ko bodo štirje nemški kritiki razpravljali o slovenski literaturi in napisali kritike, ki bodo objavljene na spletnem mediju www.ludliteratura.si. Ker si prizadevajo za nenehno širjenje diskurza, sta letos sodelovali tudi kritičarki s področja teatra in vizualnih umetnosti. Glavna vprašanja simpozija so se vrtela okrog prihodnosti kritike, podpredsednik DSLK Tadej Meserko pa je izpostavil, da gre za aktualno temo, pri kateri najprej pomislimo na zunanje transformacije, vendar pa se je treba tudi vprašati, katere so notranje transformacije, ki si jih želijo kritiki kot taki. Simpozij je bil sestavljen iz dveh delov; prvi del, predstavitve referatov, je povezovala Maja Šučur, drugi del, pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija ter publiko pa je povezoval Aljaž Koprivnikar.

 

Podoba branja danes - knjiga, branje, mesto (poročilo z dogodka)

IMG 5158V sredo, 25. septembra, je v Trubarjevi hiši potekala okrogla miza na temo branja danes. Vodila jo je Tatjana Pristolič, ki je gostila pisatelja in izdajatelja Toma Kočarja, profesorico Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Polono Vilar, knjižno blogerko Nino Prešern in Lenarta J. Kučića, raziskovalca in publicista. Izhodišča za pogovor so izhajala iz tega, da je bralcev vedno manj, da prodaja knjig upada in da založbe usihajo. Tomo Kočar je komentiral, da samo branje ni v krizi, ampak da je bolj problem v tem, kaj beremo, saj se je z vseprisotnostjo spleta spremenilo naše razumevanje pisane besede, beremo drugače kot včasih. Lenart J. Kučić se je navezal, da moramo pri vsakem mediju upoštevati celoten produkcijski proces, nekaj, kar v enem mediju deluje, za drugega ni zanimivo. Oči mu odpira branje starejših tekstov, ko se je že razmišljalo o tehnologiji, a še ni prevzela našega vsakdana in naprave niso bile na dosegu, zato je morala delovati domišljija. Izpostavil je skoraj neznano knjigo Julesa Verna, Pariz v 20. stoletju, kjer zapiše, da bo tehnologija za objav vsem na dosegu, vendar pa bo število tistih, ki bodo hoteli kaj objaviti, veliko večje od števila tistih, ki bodo to hoteli brati. Tomo Kočar je dodal, da je problem, da informacij nihče ne selekcionira. Polona Vilar je razložila, da gre pri tem za t. i. princip najmanjšega napora, ki je bil v preteklosti vedno gonilo napredka, vendar pa so ga tehnologije, ki spodbujajo našo naravo tako, da nenehno izbiramo lahkost pred naporom, šle v napačno smer. Ko to povežemo še z informacijsko eksplozijo, pride do vprašanja selekcije in kompetenc. Branje je zato pogosto postalo stvar osebne izbire. To se je zgodilo tudi zato, ker nam branje oziroma načitanost ne daje neke jasne prednosti na trgu dela, je izpostavil Kučić.

 

Predstavitev pesniške zbirke Sergeja Harlamova (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

IMG 5143V torek, 17. septembra, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev druge pesniške zbirke Sergeja Harlamova Mnogoboj mitologij, ki je spomladi izšla pri mariborski založbi Litera. Pogovor s pesnikom, oziroma pezdnikom, kot se dojema sam, je vodila urednica Tonja Jelen. Izraz »pezdnik« se je začel kot domislica, da bi izpadel prepotenten na drugačen način, se je pošalil Harlamov. Glavna gesta tega izraza je iti onkraj nagovorov, ki plenijo na polju kulture. Domet poezije danes ni velik, upa si trditi, da se spremembe vedno dogajajo izven kulturne sfere – tudi avantgarde so spremljale spremembe v politiki, ekonomiji ipd. Ne more reči, če njegove poezija pridoda h kulturnemu prostoru, se pa z njo resno spopada in poskuša narediti dober izdelek, je priznal. Izpostavil je dobro spisano kritiko Aljaža Krivca v Bukli, ki je dobro zadel njegovo željo, da bi pesniška knjiga postala le še ena reč v redu reči. Trudi se izbiti pretirano glorifikacijo iz pisane besede kot take – ta težnja je prikazana že s shematskih razdelkom na začetku Mnogoboja mitologij, ko se začne sesuvanje temeljev, na katerih stoji njena ideja. Zbirka postavlja pod vprašaj tiste naše reakcije, ki jih imamo za zelo osebne, notranje, in jih skuša povezati z našimi okoliščinami. Kot primer je navedel pogreb in celotno ceremonijo, ki naredi vtis na nas, tudi če ne verjamemo zares v te obrede in obrazce.

 

Stran 1 od 47

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.