Misli globalno, deluj lokalno: Avanturistični pogled Jana Makaroviča

Torek, 07 Oktober 2014 15:30
Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

avanturasvetaDvojnost, ki jo lahko razumemo kot soobstoj dveh nasprotnih med seboj enakovrednih sestavin oz. stanj je tako v našem jeziku kot tudi v življenju vseprisotna in zanjo že stoletja obstajajo številne prispodobe – črno-belo, živo-neživo, družboslovje-humanistika, tradicija-razvoj ipd. A na tem mestu se odpira vprašanje, koliko izmed teh dvojnosti (oz. dvojic) je človeško ustvarjenih in koliko izmed teh ima tudi jasno ideološko ozadje. Ali je v drugačnih življenjskih okoliščinah, razvoju mišljenja ter vplivih nanj možno bolj celovito dojemanje sveta? Koliko je takih tematskih polj, kjer je dvojnost odpravljiva in smo jo zmožni tudi preseči? 

 

 To so vprašanja, na katere smo v sredinem poznem popoldnevu odgovarjali v Trubarjevi hiši literature ob predstavitvi knjige Jana Makaroviča z naslovom Avantura sveta. Avtor je jasno nakazal svoj pogled, ki ga predstavlja tudi v delu – kot hipotezo postavlja trditev, da je celovitost ena izmed možnih matric dojemanja sveta. Celovitost med disciplinami na primer išče v metodologiji; navadno do problema pristopimo z neko metodo oz. določenim zornim kotom. Pri tem je posebej poudaril, da bi šole morale učiti raznolikost metod in pristopov (npr. matematični, sociološki, filozofski pristopi). S tem je povezana tudi njegova širša želja po obujanju praktičnosti v znanosti, interaktivnosti, kritičnem razmišljanju in sploh po drugačnemu pogledu na življenje, ki bi ga rad videl kot na avanturo, stalno eksperimentiranje in s tem rast k celoti.


Pri tovrstnem pristopu lahko naletimo na več problemov, naj izpostavim le dva. Najprej: naša kolektivna zgodovina je na tem mestu že sama po sebi faktor omejevanja. Ustaljene oblike izražanja, kjer prevladuje komunikacija preko govorečega jezika, nam otežujejo kreativen napredek. Po eni stran nam omogočajo standardizacijo sporazumevanja, a vse črke in torej znaki, konteksti in pomeni besed ne znajo elegantno zapolniti npr. spektra čustvenega doživljanja. Poleg ovirajočih oblik izražanja tudi kapitalizem kot sistemska ureditev ne sodi v avtorjevo shemo, ker po svoje zahteva specializacijo dela, konkurenčnost, privatno lastnino in globalizacijo, kar pa vse zavira neko globalno usklajenost. V sistemu, kjer papir v obliki denarja velja kot vrednota in v katerega služenje smo prisiljeni zavoljo preživetja in »normalnega« družbenega delovanja; v sistemu, katerega obstoj se krepi z večanjem birokracije in standardizacije je avtorjeva ideja zgolj bolj oddaljena.

Dalje: profesor filozofije Louis Mackey iz Univerze v Teksasu je v prispevku za film Waking Life zaviranju globalnega napredka pripisal faktor človeške narave. Pravi namreč, da krog intelektualcev in kritično mislečih na dolgi rok postaja ožji in da s tem vedno manjša skupina ljudi posega po generalnem napredku. Ljudje prej težimo k posnemanju in posledično postavljanju meja samim seboj. Ugotavlja, da je razlika med Platonom in »povprečnim« človekom večja kot pa razlika med »povprečnim« človekom in šimpanzom. Ali je naša lastna želja po omejevanju in stremljenju k ustaljenosti faktor, ki zaustavlja naš razvoj? Nedvomno težimo k stalnemu definiranju ravno zaradi strahu pred nejasnim in samim nadzorom nad njih. Smo zmožni preseči lastne okvire? Ali lahko našo težnjo po predvidevanju premaga želja po odkrivanju in raziskovanju? Ali je lahko naš strah premagan s strani naše radovednosti?


Makarovič na tem mestu išče rešitev za celovitost izven že ustaljenih okvirov – predlaga odpravo oz. razrešitev dvojnosti predmetov in rigidnih meja disciplin (matematike, filozofije…) in celovitost ponuja kot eno izmed možnih alternativ, ki bi obstajala v drugače urejenem svetu. Na življenje gledati kot raziskovanje, stalno skozi otroške oči, ki se nenehno sprašujejo po videnem in razmišljajo po lastnem tempu. Namesto da bi se skozi življenje specifizirali na nekem področju, želi, da se v nas obudi splošna radovednost in raznolikost pogledov na svet. Človeštvo je zanj v modernem času še preobremenjeno z lastnimi okvirji - katerih večinski krivec je tudi kapitalistični sistem, ki nas stalno sili v iskanje kapitala za preživetje -, da bi se lahko zgodil tovrsten miselni preskok. Zato tako poudarja spremembo miselnosti, podobno kot Marx, ki je poudarjal spremembo zavesti. Na daljši časovni rok Makarovičev pristop predstavlja zagotovo le nekaj več kot nek utopični pogled.

 

Andrej Pervanje

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.