Ob izdaji treh novih del Studie Humanitatis

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

historyTežko kdorkoli danes trdi, da je pripadnik nekega drugega časa. Četudi si že lahko prizadevamo, da bi obudili neka nostalgična leta, smo v končnem sklepu vsi ujeti v realnosti, ki je sedanjost – v vsakodnevno rutino, v nenehnem izpostavljanju informacijam, navsezadnje smo vsi vpeti v stresno doživljanje kapitalističnega sistema. Preteklost ostaja stvar interpretiranja in analize, opazovanja sprememb in transformacij. V njej se skriva podlaga za refleksijo, ki nam omogoča kritično vrednotenje že storjenega. A tekom 20. stoletja so (z nastopom postmodernizma) zgodovinske reference in splošno poznavanje zgodovine pričele izgubljati na teži. S tem se je zamajal naš kolektivni zgodovinski spomin. Pomembneje kot recimo poznavanje državnih praznikov postalo pomnenje rojstnih dni. Zgodovina se je odprla prilagajanju in reinterpretiranju in s tem se je začela izgubljati zgodovinska doslednost.

Tekom predstavitve treh knjig v okviru založbe Studia Humanitatis, je bilo moč opaziti morebiti za današnji čas pomembne poglede na obravnavo zgodovine in odnosom sedanjosti do preteklosti.


Prvi aspekt je razviden v posthumni izdaji že izdanih, izbranih spisov Janeza Justina. Do pokojnega avtorja je bilo na ta način izkazano predvsem spoštovanje za njegov dolgoletni trud. Uredniki so v izdajo vključili tudi enega izmed njegovih nedokončanih tekstov, v katerega pa niso posegali zavoljo ohranitve njegove originalne misli. Posthumno izdajanje je pomembno iz tega vidika, da se ne dopušča, da so avtorji in avtorice pozabljeni v toku zgodovine. S tem se njihovo akumulirano delo ohranja in omogoča prenašanje znanja na naslednje generacije. Justinovi izbrani spisi tako niso zgolj spomin na avtorja, ampak opominja na njegovo nadaljnjo ozaveščanje v slovenskem prostoru.


Drugi aspekt je razberljiv v knjigi Jureta Mikuža Poti k razumevanju podobe, v kateri se je Mikuž posvetil (po njegovih besedah) na lokalnih tleh zastarele stroke umetnostne zgodovine. Njegov zbir spremnih študij k temeljnim prevodom iz umetnostne zgodovine je torej tehten prispevek za stroko na lokalnih tleh, ki se trudi obstati v koraku s časom. Od zadnje četrtine 20. stoletja dojemanje umetnosti v umetnostni zgodovini ni več poglavitno vezano na estetski pomen; stroka se je takrat začela tesneje prepletati s preostalimi družboslovnimi področji (filozofijo, sociologijo in antropologijo). Njegovo analitično delo je vselej pomemben prispevek v smislu pregleda za stroko, ki se trudi opomoči.


Tretji aspekt pa je moč zaznati v knjigi Transverzala, katere avtor Jože Vogrinc v tej seriji kratkih teoretskih socioloških tekstov predstavi še pomemben vidik avtorjeve refleksije. Njegovi obširni dnevni zapisi, ki lahko služijo kot osebni arhiv intelektualca, so na videz nepomembno opravljeno delo, za katerega je bil potreben določen trud in predvsem čas. V razponu 13 let, kot so teksti bili zbrani, so obravnavane tematike širokega spektra (torej mnogoterih področij), ki se jih je avtor dotikal, ker so ga osebno zanimale. Tovrstni zapisi so vselej nekaj, kar je pri mnogih avtorjih ostalo pozabljeno.


Če torej strnem: na dogodku smo bili priča doslednemu odnosu do zgodovinsko relevantnega intelektualnega dela, katerega bi lahko vzeli za zgled za splošnejši odnos sedanjosti do preteklosti. Na prvem mestu sta z izdajami pomembni dve stvari: posamezna dela preko predhodne selekcije in izpostavljenosti pridobivajo na teži ter ohranja se že trudoma akumulirano delo, ki je že bilo osvojeno, a zgolj s strani posameznikov. Ozaveščanje in izkazovanje spoštovanja do pokojnih, izbor in selekcija zgodovinsko relevantnih tekstov in sposobnost refleksije preteklega so tri metode, ki omogočajo doslednejši, verodostojnejši in tesnejši preplet zgodovine in sedanjosti. Na tem mestu nastopijo tudi potrebna (sociološka in filozofska) vprašanja, češ kdo opravlja selekcijo, ideološko ozadje pokojnega in do katere mere je refleksija sploh konstruktivna. Konec koncev, kot pridoda Jože Vogrinc, je potrebno knjige pisati za žive ljudi.

 

Andrej Pervanje

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.