Urne zgodbe v piščančje rumeni

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

piščančjadružinaPiščančja prsa in kletke, raznobarvni indijski piščanci, šale o kokoših, ki prečkajo cesto, moderni zimski čevlji ... O vsem tem smo lahko brali na tokratnih »(K)urnih« zgodbah (kot se je pošalila ena izmed tekmovalk) izpod peres Iztoka Vrenčurja, Anemarije Zorč, Patricije Čamernik, Aljaža Krivca in Tite, ki je namesto zaradi bolezni odsotnih tekmovalk vskočila kar iz občinstva in nam v naglici ter vznemirjenju žal ni zaupala svojega priimka.

 

Naslov, ki ga je za tekmovalce izbrala gostja večera, pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik, je bil namreč »Vsega so krivi piščanci«. Ker sem na prejšnjih Urnih zgodbah sodelovala kot tekmovalka, sem se seveda spraševala, kakšni bodo tokratni teksti, hkrati pa mrzlično razmišljala, kako bi se naloge lotila sama.
Anja Radaljac se je medtem, ko so tekmovalci pisali, s Suzano Tratnik pogovarjala o njeni najnovejši kratki zgodbi, objavljeni v reviji Sodobnost, v povezavi s tem pa tudi o njenem vračanju k temam iz otroštva ter o različnih vidikih gejevske in lezbične literature.

 


Štirideset minut, ki so jih imeli na voljo pisci, je, kot vedno, hitro minilo, in pred žirijo, ki so jo sestavljali Andrej Blatnik, Tina Kozin in Suzana Tratnik, so nam tekmovalci prebrali svoje zgodbe. Tudi tokrat so bili nastali teksti zelo raznoliki tako na vsebinski kot tudi na stilni ravni. Nekateri so »piščance« uporabili v konkretnih situacijah, drugi pa na bolj metaforičen način.

 


Najbolj neposredno si jih je zamislil Iztok, ki je prvi prebral svojo zgodbo. Odločil se je namreč za perspektivo piščanca, ki ni »nč kriv«; prvoosebna pripoved je v kombinaciji z razgibanim jezikom sicer izpadla inovativno, a je bila po mnenju žirije mestoma nekoliko nejasna. Kot konkreten motiv so se piščanci pojavili tudi v zgodbah Patricije in Tite. Pri prvi je bila ravno gradnja kletke za piščance povod za razprtijo med parom, čeprav o tem v sami zgodbi izvemo bolj malo. Zmedo povzroča tudi menjava pripovedovalca; nekoliko odvečen monolog moškega tako zaseda več kot polovico zgodbe, medtem ko je začetek bolj obetaven. V Titini zgodbi igrajo piščanci ravno nasprotno vlogo, saj par, ki je na potovanju v Indiji, po njihovi zaslugi ostane skupaj. Problem pa je v tem, da ne vemo, kako do tega sploh pride, in zakaj imajo zanju kletke z živobarvnimi piščanci tako velik pomen. Nekoliko drugače se je naloge lotila Anamarija, ki je s pomočjo monologa podala družbeno kritiko. Piščance je povezala tako z ljudmi kot tudi z dandanes popularnimi zimskimi čevlji. Vseeno pa je bila žirija mnenja, da je bila pri tem nekoliko stereotipna, kritika pa povedana na preveč direkten način, umanjkala bi ji namreč bolj umetniška obdelava. Pri Aljažu je bilo dogajanje postavljeno v študentski dom, kjer »cimer« drugemu »cimru« pove šalo o kuri, ki je šla čez cesto. Zgodba s svojim živahnim dialogom deluje kot kakšen izsek iz filma, odveč so sicer nekateri metafikcijski komentarji, drugače pa se odlikuje z duhovitim slogom in delujočimi referencami.

 


Zmagovalca po mnenju žirije in občinstva sta bila Aljaž Krivec in Iztok Vrenčur, ki sta si tako priborila vstop v marčevski polfinale. Večer je nekaterim tehničnim zapletom navkljub potekal zelo sproščeno. Aja, kura pa gre čez cesto zaradi petelina. Navsezadnje so vsega krivi piščanci.

 

Zarja Vršič

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.