Literarna čajanka s Polono Glavan, Borisom A. Novakom in Matejem Krajncem: o aktivizmu in še čem

Uporabniška ocena: / 4
SkromnoOdlično 

čajankaZadnji petek v januarju je v Trubarjevi hiši literature zopet minil ob čaju, odličnih mafinih, glasbi in – seveda - razgibani literarni debati. Gostje na četrti izmed literarnih čajank, ki združujejo vse naštete prvine, so bili Polona Glavan z romanom Kakorkoli, Boris A. Novak s prvim delom prvega slovenskega epa Vrata nepovrata, Zemljevidi domotožja, in Matej Krajnc s satiro Vicky Leandros, LIK Savinja in mlin, dokler stoji, za glasbeno podlago pa sta skrbela Jure Novak in Uroš Buh ali Natriletno kolobarjenje s praho.

 

Čeprav so si omenjena dela tako zvrstno kot vsebinsko precej različna, je tisto, kar jih združuje, dejstvo, da nobenemu izmed avtorjev ni tuja družbena kritika (bodisi konkretno v delu, ki je bilo obravnano na tem večeru, bodisi v njegovem opusu na splošno) - in prav to, družbeni angažma v literaturi, je bila tema tokratnega druženja. Verjetno je njeno pomembnost najbolje povzel eden od gostov, B. A. Novak: »Angažmaji se drago plačajo, vendar so nujni.«

 

A naj se še malce pomudim pri samem poteku večernega dogajanja. Kot je na literarnih čajankah v navadi, je moderatorka Anja Radaljac udeležence najprej povabila, da na kratko predstavijo svoje delo. Polona Glavan je povedala, da je roman z velikim užitkom pisala pet let, vanj pa je prelila vsa svoja razmišljanja v zvezi z nacionalizmom. Tako sta v njem prikazana dva pola: en je radikalen pogled pogled dijakinje Lili, ki jo z nestrpnostjo »okuži« predvsem fant Mars, drugi pa nekakšen prikriti nacionalizem v pripovedi študentke Alje, ki se kaže skozi pokroviteljski odnos – Alja prične namreč inštruirati Senada, sina priseljencev, ki z mamo in očetom živi v veliki revščini. Polona Glavan je prebrala daljši odlomek, v katerem Mars Lili sporoči novico, da so ga v službi odpustili ... 

 

 

Mateja Krajnca je za zgodbo navdihnil Rakušev mlin v Celju, ki je pozneje pogorel. V zgodbo, ki je sicer postavljena v prihodnost, je vključil mestne veljake in okoli njih spletel zgodbo o dogajanju v Celju. Kot že rečeno, gre za satiro – na tem mestu je voditeljico zanimalo, zakaj se je odločil prav za literarno obliko, ki je bila do nedavnega v senci sodobnejših form, se je pa očitno zopet pričela pojavljati, zanjo se je namreč odločil tudi Slavko Pregl (Zgode na dvoru kralja Janeza). Krajnc je pojasnil, da so časi pravzaprav idealni za satiro – če bi bila družbena situacija dobra, na pisanje satire verjetno ne bi pomislil nihče. Krajnc je prebral dve kratki poglaji iz romana ("Tiskovna konferenca", "Spoved") za okus.

 

 

Glede na obseg epa je razumljivo, da je Boris A. Novak na njem delal približno dvajset let. Prva knjiga, Zemljevidi domotožja, je zastavljena geografsko. Začne se v avstralski puščavi, od tam pa se zgodba nadaljuje po različnih pokrajinah do mest, pa v hiše, v njih v različne sobe, od spalnic do kabinetov, pa tudi razna zbirališča, kakor so gledališča, opere, bolnišnice, pokopališča ... Skozi vse te različne kraje pesnik potuje z različnimi prevoznimi sredstvi. Na vrhu vsega je zgodba, ki je pravzaprav pomembnejša od zgodovine – navsezadnje lastne preteklosti ne doživljamo skozi abstraktne razlage zgodovinopisja, temveč skozi zgodbe. Pesnik je dodal tudi, da je pisanje epa v dobi, ko je bil ep že pred časom proglašen za mrtvega, vsekakor nenavadno početje, čeprav sam tega ne vidi kot nekaj negativnega – navsezadnje so žanri, ki so bili že pokopani, deležni posebne milosti, in sicer možnosti počitka. Boris A. Novak je prebral dve pesmi iz epa - v posnetku lahko prisluhnete tudi njegovi lastni napovedi obeh.

 

 

Boris A. Novak je poleg odlomka iz epa prebral še svojo starejšo pesem o izbrisanih, ki prav tako lepo pade v kontekst družbenega angažmaja. No, pa prisluhnimo še tej. 

 

 

Upam, da doživeta interpretacija avtorjev koga spodbudi k temu, da se odpravi v knjižnico po kakšno od knjig – no, ali pa kar po vse tri.


Lara Paukovič

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.