"Garsonjera, trikotnik in usnjene rokavice" (Nika Korenjak)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

instantTrubarjeva hiša literature je v četrtek ponovno gostila Instant dramo, kjer je pet udeležencev pod mentorstvom dramatika, režiserja in gledališkega ustvarjalca Vinka Möderndorferja ob deseti uri zjutraj sedlo za računalnike in pričelo s pisanjem prizorov. Ob sedmi uri zvečer je sledilo prima vista branje. Tokratni interpreti so bili Voranc Boh, Lucija Lila Tratnik, Mia Skrbinac in Blaž Dolenc. Möderndorfer je pisce Alexa Devetaka, Žana Žveplana, Ano Arh, Dragana Mitića in Kajo Novosel soočil s temo – seks.

 

Udeleženci so si s seznama med več kot petnajstimi naslovi in pripadajočimi parametri lahko sami izbrali enega in tako pričeli z razvijanjem prizora. Večer je povezovala polovica organizatorskega dueta Brina Klampfer, člani žirije, dramaturg Andraž Golc, komparativistka in kritičarka Anja Radaljac ter režiserka Tjaša Černigoj, so argumentirano in ravno prav kritično obravnavali predstavljene prizore.

 

Prva je na stol skrajno levo sedla Kaja Novosel in predstavila prizor Ni mislil resno, katerega izhodiščni parametri se glasijo: bivši partner posili svoje nekdanje dekle, ta pa pristane na zaslišanju na policijski postaji. Kaja je sicer spretno zastavila sifilis kot dramsko osebo. Ta komentira intenco nekdanjega fanta, ki je dekletu želel škodovati, govori o tem, kako bo razžiral mlado telo okuženega dekleta, prikazuje razpadli partnerski odnos in napoveduje kaj se bo (predvsem z dekletom) zgodilo v prihodnosti. Avtorica se je premalo osredotočila na izčiščevanje teksta, na ekonomičnost izraza, dogajanje je bilo popisano oo zunaj ter lik Dekleta rahlo neizkoriščen. Konec je vsekakor obetaven, ko Dekle v stiski zatrdi, da ni mislilo resno. Zanimiv zaključek, ki razkriva kompleksen odnos med nekdanjim fantom in dekletom, veliko obeta. Nadaljevanje prizora je malodane nujno.

 

Garsonjera, trikotnik in usnjene rokavice ima po mnenju žirantov “almodovarski” priokus. Gre za prizor Alexa Devetaka, katerega parametri so bili sledeči: moški in ženska si dopisujeta preko interneta, pošiljata si lažne fotografije. Alex je izhodišče razširil in nadaljeval tako, da moški žensko obišče, zaloti ju njen mož. Prekine igro zapeljevanja nekaj tenutkov po tem, ko Alma, njegova žena, želi občevati s svojim spletnim dopisovalcem. Priča postanemo zanimivemu ljubezenskemu trikotniku; Alex je spretno podajal informacije in presenečal iz replike v repliko, Alma in njen mož prelagata krivdo drug na drugega, fant služi kot katalizator in v zameno za molk, zahteva denar. Prepričljiv je celo s končno politično konotacijo, kjer mož kot politik v procesu volitev z dvojnim umorom zakrije homoseksualno razmerje, ki je po vzgibu lika očitno bolj problematično kot dejstvo, da je ubil dve osebi, in se izogne izplačevanju podkupnine. In še moj napotek avtorju: situacijsko absurdnost bi lahko bolj izpostavil ali pa – prav nasprotno – zreduciral glede na količino preobratov, ki jih podaja v tekstu. Komično, napeto in estetsko.

 

Ana Arh si je izbrala temo moškega in ženske, ki se zbudita v hotelski sobi po “avanturi za eno noč” na poroki njunih znancev. Prizor Zjutraj je vse drugače predstavlja fanta in dekle, ki se vidno opita, gola zbudita v postelji. Jan spretno skrije ključe hotelske sobe v žep, Ela zato ne more ven. Ela je navidezno odločena, da bo pobegnila takoj ko bo mogoče, a nato z Janom zapade v nedolžen (''flirtajoč'') prepir. Ela tako ne ve ali bi odšla ali pa bi ponovno skočila med rjuhe. Na žalost replike in dogajanje vodijo k vnaprej znanemu zaključku – na vrata potrka sobarica, Jan iz žepa povleče ključe, spogledata se. Prav tako intenca protagonistke ni dovolj močna in ne opravičuje njene neodločnosti. Vsekakor zanimiva situacija, ki potrebuje ponovni vpogled avtorice in razmislek o koncu, ki bi lahko bil netipičen in postregel še s kakšnim preobratom.

 

Prizor Dragana Mitića, Tuga za jug je s pridihom balkanske atmosfere obmejnega hotela med Slovenijo in Hrvaško, ter liki, ki so strastni vsak v svoji skrajnosti, popestril ozračje četrtkovega večera. Zaključil se je z dvema pesmima v srbščini, ki ju je živahno interpretiral avtor sam. Njegov izbrani parameter je bila situacija med štirimi osebami, kjer se dva para – Franc in Marija ter Dušan in Mojca – v zrelih letih pomenljivo dobita v hotelu z namenom, da bi preživela noč in se predajala užitkom ter si popestrila dolgočasno zakonsko in spolno življenje. Mitić je prizor zaostril s dejstvom, da se žena Marija in mož druge ženske Dušan poznata, sta ljubimca iz mladosti. Didaskalije so bile zastavljene opisno in mestoma pojasnjevalno. Situacija je pripeljana do postavitve, kjer se spolno občevanje prične, Dušan in Marija pa se kar tam, v sobi na postelji, ujeta drug v drugem spominjata brezskrbne preteklosti. Morda so mladostni spomini Dušana in Marije preveč izpostavljeni in ujeti v realnost tako, da se ne distancirajo od dogajanja v prostoru. Zadnji dve kitici prve pesmi vsekakor zaobjameta atmosfero prizora: “Voli me voli, pa ne voli, ljubi me ljubi, pa ostavi!”

 

Parameter zadnjega prizora – neuspeli spolni odnos – je od izbranih tem najbolj pritegnil mojo pozornost. V jedru skriva večjo problematičnost v odnosu, ki ni vidna na prvi pogled. Žan Žveplan v prizoru Jalov uprizori odnos med Žarkom in Lucijo, ki ne moreta seksati. Žarku se “ne dvigne”. Je gej, svojo usmerjenost pa je očitno do trenutka, ki ga Žan uprizori v prizoru, uspešno skrival. Njegovo dekle v spretno podanih replikah obupa in ga nažene. Počuti se prevarano, izdano. Žan je nalogo spretno opravil in z replikami ustvarjal napetost med likoma, kjer so se elektrode jeze, gneva in razočaranja odbijale ena od druge. Z začinjenim začetkom strastnih vzdihov med likoma, kakopak.

 

Tema, ki jo je izbral Möderndorfer je ostra, pogosta in tipična; vse v enem. Avtorji so si parametre spretno izbrali in se dobro znašli. V primerjavi s preteklima delavnicama je bila naloga idejno bolj določna. Kljub strahu, da bi prizori zaradi narave teme izpadli preveč stereotipni, so me ustvarjalci prepričali, da zmorejo in lahko natipkajo nekaj novega in svežega. Čeprav bi lahko zapadli v že znane in prevelikokrat prodane seksualne situacije, ki ne ponujajo ničesar novega, provokativnega in ne spodbudijo bralca oz. gledalca k razmišljanju ampak mu samo prikazujejo že znano.

 

Zmagovalec večera je postal Alex Devetak, ki se je tako pridružil zmagovalkama prejšnjih večerov, Luciji Lili Tratnik in Sari Horžen. Naslednja delavnica se bo odvila v aprilu zato že nestrpno pričakujem kdo bo zadnji, katerega prizor bo doživel bralno uprizoritev v poletnih mesecih v gledališču Glej. Pa tudi; prijetno se bo vrniti v domače ozračje Trubarjeve hiše literature, se sproščeno nasloniti na leseni sedež in uživati v raznolikih interpretacijah »instant prizorov«.

 

Nika Korenjak

 

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.